Uporabite znak # in tako označite temo, o kateri čivkate. Foto: Reuters
Uporabite znak # in tako označite temo, o kateri čivkate. Foto: Reuters
Na kamnu iz Rosette je vklesano enako besedilo v egipčanskih hieroglifih, egipčanski demotski pisavi in grščini. Foto: EPA
Boeing 787 dreamliner
Družina Boeing se je sprva ukvarjala z lesarstvom, pozneje je Boeing kupil staro ladjedelnico v bližini Seattla in se začel ukvarjati z letalstvom. Foto: EPA
Danijela je zaslovela kot članica skupine Magazin. Foto: EPA
Gianni Versace je ustanovil eno najbolj priznanih modnih hiš. Bil je odkrit homoseksualec in prijatelj številnih zvezdnikov, kot so Madonna, Elton John in Sting. Foto: EPA
Nasad marihuane
Leta 2011 so mehiški vojaki odkrili doslej največji nasad marihuane. Foto: EPA
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan si je po udaru še okrepil oblast. Foto: Reuters

Jack Dorsey, Evan Williams, Biz Stone in Noah Glass so oblikovanje Twitterja končali marca 2006, zagnali pa so ga 15. julija istega leta. Družbeno omrežje je hitro začelo pridobivati uporabnike in kmalu postalo zelo priljubljeno. Leta 2012 je Twitter dosegel že 500 milijonov dejavnih uporabnikov, ki dnevno ustvarijo več kot 340 milijonov tvitov ali čivkov, in tako postal eno izmed najbolj znanih brezplačnih družbenih omrežij današnjega časa.

Twitter spominja na mešanico med blogom in klepetalnico. Razlika je le, da objava na Twitterju lahko vsebuje največ 140 znakov, čemur v angleščini pravijo microblogging.

Podobno kot družbeno omrežje Facebook tudi Twitter pozna "prijatelje", vendar jih imenuje sledilci. Ko uporabnik nekomu sledi (pri tem ni nujno, da gre za osebo, na Twitterju lahko uporabniki sledijo tudi podjetjem, organizacijam … ), bo na svoj račun na Twitterju dobival njegova sporočila.

Uporabniki pa lahko določeni temi sledijo tudi s pomočjo znaka #. Lestvica namreč označuje teme pogovora, pri katerih sodeluje več uporabnikov, za katere ni nujno, da si med seboj sledijo. Tako lahko ob določenih priložnostih (predvolilna kampanja, olimpijske igre ...) uporabniki spremljajo komunikacijo vsega sveta na neko temo. Prav to je ena od prednosti Twitterja pred drugimi družbenimi omrežji.


Leta 967 je umrl češki knez iz družine premislovcev Boleslav I. Postavil je temelje srednjeveške češke države.

Leta 1085 je umrl normanski pustolovec Robert Guiscard.

Leta 1099 se je končala prva križarska vojna, v kateri so križarji osvojili Jeruzalem.

Leta 1207 je angleški kralj izgnal canterburyjske menihe, ker so ti podpirali canterburyjskega škofa Stephena Langtona.

Leta 1381 je bil v navzočnosti Riharda III. usmrčen vodja kmečkih uporov John Ball.

Leta 1410 so Poljaki in Litovci pri Grunwaldu premagali tevtonske viteze in tako oslabili njihovo moč.

Leta 1664 je umrl maronitski katoliški učenjak Ibrahim Al Hakilani. Znan je postal po prevodu Svetega pisma v arabščino.

Leta 1799 so v egiptovski vasi Rosette našli kamen, iz so katerega pozneje razvozlali hieroglife.

Leta 1801 so Napoleon Bonaparte in predstavniki katoliške cerkve dosegli konkordat. Z njim so določili status cerkve v Franciji in tako končali razkol, ki se je vlekel od uvedbe cerkvenih reform med francosko revolucijo.

Leta 1815 se je Napoleon Bonaparte na krovu HMS Belerophon vdal.

Leta 1848 se je rodil italijanski ekonomist, sociolog in filozof Vilfredo Pareto.

Leta 1862 je severnoameriška vojska pri Vicksburgu v Misisipiju prebila pomorsko zaporo ameriškega juga.

Leta 1869 se je rodil slovenski kipar Ivan Zajec.

Leta 1894 so v Sloveniji otvorili prvo planinsko postojanko. To je bila Orožnova koča na Planini Lisec pod Črno prstjo.

Leta 1911 se je rodil angleški polarni raziskovalec Edward Arthur Alexander Shackleton.

Leta 1916 je William Boeing ustanovil družbo Pacific Aero Products, ki se je pozneje preimenovala v Boeing.

Leta 1916 je v Parizu umrl raziskovalec bakterijskih infekcij, ruski zdravnik in imunolog Ilja Iljič Mečnikov. Od leta 1888 je bil zaposlen na Pasteurjevem inštitutu v Parizu. Za svoje znanstveno raziskovalno delo je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1918 se je rodil kanadski fizik Bertram Neville Brockhouse, ki je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1918 se je začela druga bitka na Marni.

Leta 1919 je umrl nemški kemik Hermann Emil Fischer, ki ima velike zasluge za razvoj organske kemije, raziskoval je vrste sladkorjev in beljakovin. Uspelo mu je izolirati kofein. Leta 1902 je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado. Zaslužnim kemikom pa njemu v čast podeljujejo Fischerjevo spominsko medaljo. Rodil se je leta 1852.

Leta 1926 se je rodil argentinski diktator Leopoldo Fortunato Galtieri.

Leta 1928 se je rodil ameriški mikrobiolog Carl Woese.

Leta 1931 je umrl ruski ekonomist poljskega rodu Ladislaus Josephovich Bortkiewicz.

Leta 1940 je v spanju umrl ameriški velikan Robert Pershing Wadlow. Do svoje smrti v starosti 22 let je zrasel 272 centimetrov, tehtal pa je 222 kilogramov. Za svojo velikost in nenehno rast se je imel “zahvaliti” tumorju hipofize.

Leta 1953 se je rodil predsednik Haitija Jean-Bertrand Aristide.

Leta 1954 se je rodil Mario Kempes, zvezdnik svetovnega prvenstva v nogometu leta 1978, ko je naslov osvojila njegova Argentina.

Leta 1955 se je rodil celjski alpinist Franček Knez, ki je za svoje podvige leta 1984 prejel tudi Bloudkovo nagrado.

Leta 1971 se je rodila hrvaška pevka Danijela Martinovič ki je nekaj časa delovala kot pevka skupine Magazin.

Leta 1997 je bil Slobodan Miloševič izvoljen za predsednika ZR Jugoslavije.

Leta 1997 je serijski morilec Andrew Cunanan umoril italijanskega modnega oblikovalca Giovannija Giannija Versaceja in kmalu potem storil samomor.

Leta 2002 je bil John Walker Lindh spoznan za krivega sodelovanja s talibani.

Leta 2006 je bilo ustanovljeno socialno omrežje Twitter.

Leta 2011 so mehiški vojaki odkrili doslej največji nasad marihuane. S kaktusi obkrožena plantaža v odročni puščavi, oddaljena okoli sto kilometrov od meje z ZDA, se je raztezala na kar 120 hektarjih zemljišča.

Leta 2013 so Britanci legalizirali istospolne poroke.

Leta 2016 je v Turčiji prišlo do neuspelega vojaškega udara, ki ga je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan v naslednjih dneh izkoristil za veliko čistko med državnimi uradniki. Aretiranih je bilo tisoče ljudi, odpustili so tisoče državnih uradnikov, učiteljev, novinarjev in zamenjali vrh turške vojske. Udar naj bi izvedel del turške vojske, vendar pa so okoliščine, predvsem zaradi, po mnenju poznavalcev "amatersko" izvedenega udara, nejasne. Erdogan je za udar obtožil verskega voditelja Fehtullaha Gülena, ki živi v ZDA, slišati pa je bilo tudi mnenja, da je Erdogan udar "naročil" kar sam, da bi si okrepil oblast.