Na današnji dan
Ivan Grohar: Sejalec
Leta 1867 v Spodnji Sorici rojeni umetnik je začel svojo pot kot cerkveni slikar, nato je prehodil pot realizma, na njegovo umetnost pa je močno vplival Giovanni Segantini. Po letu 1900 je slikal s simbolističnimi prvinami, pozneje pa dokončno prevzel impresionizem. Po razstavi, ki so jo imeli leta 1904 štirje slovenski impreisonisti - poleg Groharja še Rihard Jakopič, Matej Sternen in Matija Jama - v Mietkejevi galeriji na Dunaju, je Grohar pozneje razstavljal v dunajski Secesiji, v Beogradu, Londonu, Krakovu, Varšavi, Trstu, Devinu, Berlinu in drugod. Foto: Narodna galerija
Magna carta libertatum
Na današnji dan je bila podpisana legendarna listina. Foto: EPA
Salman Rushdie
Salman Rushdie je ob izidu knjige The Ground Beneath Her Feet napisal tudi pesem z istim naslovom, ki jo je odpel Bono Vox. Foto: Reuters
Spice Girls, Melanie Chisholm, Melanie Brown, Emma Bunton, Geri Halliwell
Spice Girls. Foto: Reuters
Ice Cube
Ice Cube se je rodil leta 1969. Foto: EPA
Član slavne zasedbe The Beatles John Lennon. Foto: epa
Ivan Grohar: Črednik. Foto: Moderna galerija
Neil Patrick Harris
Neil Patrick Harris je leta 2012 vodil podelitev nagrad tony. Foto: Reuters
Franci Petek
Franci Petek je prevzel funkcijo športnega direktorja nordijskih reprezentanc. Foto: RTV SLO
Michel Platini
Michel Platini je predsednik Uefe. Foto: EPA
Rojstvo hčerke je presenetilo tudi 36-letnega raperja, ki je odpovedal zabavo ob težko pričakovani izdaji svojega novega albuma Yeezus. Foto: Reuters

Dodaj v

15. junij: Tisti slovenski impresionist, ki se je najbolj vživel v naravo

Na današnji dan
15. junij 2018 ob 00:02
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Najbolj lirična, po svoje tudi tragična osebnost impresionističnega desetletja je bil Ivan Grohar," so o slikarju, ki se je rodil na današnji dan leta 1867, zapisali v Narodni galeriji.

"Po srečanju z Jakopičem je njegova slikarska pot zapustila ustaljene vzore, ki so jih pogojevala zlasti cerkvena naročila, in vodila v moderna iskanja. V njegovih delih so vtkane simbolistične vsebine, odlikuje ga izredno prefinjen smisel za barvo in posebna tehnika slikanja, ki jo je deloma izpeljal iz del Giovannija Segantinija, velikega mladostnega vzornika," še piše v opisu umetnika, ki se je rodil leta 1867 v Spodnji Sorici.

Zakaj velja za tragično osebnost? Večino življenja se je Grohar bojeval z revščino, nekajkrat se je znašel tudi na napačni strani zakona in po smrti zaradi jetike zapustil nekaj dolgov, ki jih je nato poravnal njegov prijatelj in stanovski kolega Rihard Jakopič, ki je veljal za osrednjo osebnost slovenskega slikarstva v prvi polovici 20. stoletja ter je skupaj z Groharjem, Matejem Sternenom in Matijo Jamo sestavljal "veliko četverico" slovenskih slikarjev, ki so izoblikovali impresionistični slog. Danes je največ zanimanja prav za Groharjeva dela, saj jih je zapustil najmanj. Cene njegovih del se gibajo nekje med 50.000 in 200.000 evri, včasih celo več.

Groharjevo najprepoznavnejše delo, Sejalec, je upodobljeno na slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.


Leta 763 pr. n. št. so Asirci opazovali sončni mrk. To je bil prvi sončni mrk, ki ga omenjajo pisni viri.

Leta 923 je bil v bitki pri Soissonsu ubit francoski kralj Robert I., njegov naslednik burgundski vojvoda Rudolf pa je zajel nasprotnika Karla Preprostega.

Leta 1215 sta angleško plemstvo in duhovščina prisilila Ivana Brez zemlje, da je s svojim pečatom potrdil Magno carto libertatum oz. Veliko listino svoboščin. Ta listina je bila najpomembnejši staroangleški zakon, ki je odločilno omejil moč angleških vladarjev. Nastal je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in papežem ter angleškimi baroni glede kraljevih pravic. Bila je prvi korak v dolgotrajnem zgodovinskem procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona.

Leta 1381 je umrl angleški kmečki upornik Wat Tyler. Bil je vojak, ki je proti kralju Richardu II. zaradi zvišanja davkov vodil kmečki upor. Znan je kot prvi upornik v angleški zgodovini. Leta 1381 je zaradi davkov izbruhnil upor in izbrali so ga za vodjo. Kralj Richard II. je obljubil olajšave, a kmetje niso odnehali. Zahtevali so še nižje davke, ukinitev tlačanstva in zemljo. Ko sta se vojski v pogajanjih spopadli, je bil Tyler ranjen, pozneje pa še obglavljen. Po njegovi smrti je kralj upor krvavo zadušil.

Leta 1593 se je rodil francoski slikar Nicolas Poussin. Velja za utemeljitelja idealne heroične krajine. Umrl je 19. novembra 1665 v Rimu.

Leta 1667 je doktor Jean-Baptiste Denis opravil prvo transfuzijo krvi, ki pa ni uspela. Prejemnik je po srebrni cevki dobil transfuzijo ene skodelice jagnječje krvi. Preživel je dve transfuziji, nato pa je umrl.

Leta 1734 je umrl italijanski matematik Giovanni Ceva.

Leta 1750 je umrla francoska pisateljica Marguerite de Launay de Staal.

Leta 1752 je Benjamin Franklin z zmajem dokazal, da je strela električni pojav.

Leta 1768 je v Londonu umrl škotski matematik, optik in astronom James Short. Short se je rodil 10. junija 1710 v Edinburgu.

Leta 1772 je umrl francoski skladatelj Louis-Claude Daquin.

Leta 1775 so Georgea Washingtona imenovali za poveljnika celinske armade.

Leta 1804 je New Hampshire ratificiral ameriško ustavo.

Leta 1836 je Arkansas postal 25. ameriška zvezna država.

Leta 1843 se je v Bergnu rodil norveški skladatelj, pianist in mojster norveške nacionalne šole Edvard Hagerup Grieg. Ves čas svojega ustvarjanja se je trudil, da bi ustvaril glasbo norveške duše. Njegovo najpomembnejše delo je Peer Gynt, napisal je tudi 66 liričnih skladb. Umrl je leta 1907.

Leta 1844 je Charles Goodyear patentiral postopek vulkanizacije.

Leta 1846 je bila z oregonskim sporazumom določena meja med ZDA in Kanado na 49. vzporedniku.

Leta 1864 so namenu predali vojaško pokopališče v Arlingtonu.

Leta 1867 se je rodil slovenski slikar Ivan Grohar. Njegova najbolj znana dela so: Pod Koprivnikom, Grabljice, Sejalec in Macesen. Ivan Grohar spada med najpomembnejše predstavnike slovenskega impresionizma – ustvaril je številne upodobitve slovenske pokrajine, zlasti iz okolice Škofje Loke. Bil je slikar, ki se mu je najbrž najučinkoviteje posrečilo prikazati lepote naše dežele.

Leta 1902 se je rodil eksistencialni psiholog Erik H. Erickson.

Leta 1903 se je rodila slovenska pisateljica Vida Taufer. V svojih globoko doživetih liričnih izpovedih je največkrat govorila o notranjih stiskah in hrepenenju. Proslavila se je z delom Veje v vetru, sicer pa je v svojih delih sledila romantični čustveni liniji slovenskega pesništva. Umrla je leta 1966.

Leta 1907 se je rodil slovenski grafik in slikar Lojze Spacal. S svojimi ekspresivnimi upodobitvami Krasa je močno vplival na slovensko sodobno umetnost. Nato pa je prek geometrizirane stilizacije naredil prehod v abstraktno smer.

Leta 1910 se je rodil ameriški skladatelj David Rose, ki je pisal pesmi za televizijske nanizanke, med njimi sta tudi Hišica v preriji in Bonanza. V svoji dolgoletni karieri (trajala je namreč 65 let) je dobil 22 grammyjev.

Leta 1911 je bilo ustanovljeno podjetje Tabulating Computing Recording Corporation, današnji IBM.

Leta 1914 se je v Nagutski rodil sovjetski politik Jurij Vladimirovič Andropov, ki je na oblasti zamenjal Brežnjeva. Andropov je od leta 1973 načeloval KGB-ju.

Leta 1919 sta John Alcock in Arthur Brown izvedla prvi polet brez postanka čez Atlantski ocean med Novo Fundlandijo in Irsko.

Leta 1924 se je rodil izraelski predsednik Ezer Weizman.

Leta 1940 so sovjetske enote vkorakale v Litvo, Latvijo in Estonijo.

Leta 1941 se je na prvem zasedanju sestal vrhovni plenum Osvobodilne fronte.

Leta 1941 je neodvisna država Hrvaška pristopila k trojnemu paktu.

Leta 1942 se je japonska vojska izkrcala na Aleutih.

Leta 1944 so ZDA zasedle severnomarianski otok Saipan.

Leta 1947 se je v Mumbaju rodil Salman Rushdie, pisatelj indijsko-britanskega rodu in dobitnik cele vrste literarnih nagrad, z Bookerjevo nagrado na čelu. Njegov najodmevnejši roman so Satanski stihi. Delo je Rushdieja izstrelilo med pisateljske zvezdnike, saj so razprave o knjigi, ki naj bi hudo žalila čustva muslimanov, napolnile svetovno časopisje. Ajatola Homeini je Rushdieja in njegove založnike zaradi bogokletstva obsodil na smrt, na pisateljevo glavo pa so razpisali 2,5 milijona ameriških dolarjev vredno nagrado.

Leta 1952 je umrl ruski astronom Vladimir Aleksandrovič Albicki.

Leta 1954
se je rodil ameriški filmski in televizijski komični igralec James Belushi.

Leta 1956 sta se prvič srečala John Lennon in Paul McCartney.

Leta 1963 se je rodila ameriška filmska in televizijska igralka Helen Hunt, dobitnica oskarja za najboljšo žensko vlogo v filmu Bolje ne bo nikoli.

Leta 1964 se je rodila ameriška filmska in tv-igralka Courtney Cox, najbolj znana po vlogi Monice v Prijateljih.

Leta 1969 se je rodil raperski pevec in igralec Ice Cube.

Leta 1971 se je rodil smučarski skakalec Franci Petek, ki je leta 1991 v Predazzu pri manj kot 20 letih postal svetovni prvak. Na tekmah svetovnega pokala je Petek zmagal enkrat, in sicer v Engelbergu leta 1990. Simpatični skakalec in nekoč zelo uspešen študent (narejen ima doktorat iz geografije) je tudi nosilec prve slovenske medalje na univerzijadah.

Leta 1973 se je rodil igralec Neil Patrick Harris, najbolj znan po nastopu v nanizanki Doogie Howser, kjer je igral desetletnega dečka, ki je zaradi svoje genialnosti že postal zdravnik.

Leta 1977
so se v Španiji začele prve svobodne volitve po letu 1936, ko je oblast prevzel general Franco.

Leta 1979 sta na konferenci na Dunaju sovjetski predsednik Leonid Brežnjev in ameriški predsednik Jimmy Carter podpisala sporazum o omejitvi oboroževanja SALT II.

Leta 1982 je na svetovnem nogometnem prvenstvu v Španiji Madžarska z 10:1 premagala Salvador, kar je še vedno najvišja zmaga v zgodovini svetovnih prvenstev. Laszlo Kiss je postal prvi igralec, ki je kot rezerva dosegel tri gole.

Leta 1964 se je rodil nogometaš Michael Laudrup, ki je igral za nekatere največje klube, kot so Juventus, Barcelona in Real. Za dansko reprezentanco je odigral 104 tekme in dosegel 37 golov, ni pa ga bilo zraven leta 1992, ko so Danci senzacionalno postali evropski prvaki.

Leta 1954 je v Baslu je bila ustanovljena Evropska nogometna zveza (Uefa).

Leta 1992 je japonski parlament sprejel zakon, ki je oboroženim silam dovolil sodelovati v mirovnih operacijah OZN-a.

Leta 1993 je umrl eden najboljših slovenskih alpinistov, Boštjan Kekec (rojen 20. 3. 1959). Pri osvajanju druge najvišje gore na svetu, K2-ja, je slovensko odpravo zajelo izjemno slabo vreme s hudim snežnim viharjem. Vrha 8611 metrov visoke ledene lepotice ni bilo mogoče doseči, čeprav je manjkalo le še sto metrov. Začel se je sestop in boj za preživetje. Če so preostali člani odprave lahko ubežali vsem nevarnostim, je bila za Kekca, ki je veljal za odlično pripravljenega, uspdna višinska bolezen.

Leta 1994 sta Vatikan in Izrael navezala diplomatske odnose.

Leta 1995 je umrl ameriški pionir računalništva John Vincent Atanasoff.

Leta 1996 je v Los Angelesu umrla prva dama džeza Ella Fitzgerald. Velika glasbenica se je rodila 1918 v Newport Newsu v Virginiji. Sodelovala je v ansamblu Chicka Webba, med letoma 1939 in 1942 pa ga je tudi vodila. Sodelovala je s številnimi glasbeniki, med drugimi tudi z Armstrongom. Za svoje delo je leta 1987 prejela priznanje Univerze v Južni Kaliforniji.

Leta 1998 se je dekliška skupina The Spice Girls prvič odpravila čez lužo. Njihov prvi nastop v ZDA je bil v Miamiju, kjer so začele veliko severnoameriško turnejo.

Leta 1999 je založba Epic Records izdala kompilacijo z naslovom No Boundaries, namenjeno kot podporo vsem beguncem s Kosova.

Leta 1999 so si naslov svetovnega rokometnega prvaka v Kairu pred 24.000 gledalci priborili Švedi, ki so v finalni tekmi s 25:24 (12:14) premagali Rusijo.

Leta 2002 se je kongres Evropske rokometne zveze v Salzburgu končal po slovenskih željah, saj je Slovenija po dveh neuspešnih kandidaturah dobila organizacijo moškega evropskega prvenstva leta 2004.

Leta 2006 je umrl francoski humorist Raymond Devos, rojen 1922.

Leta 2007 so slovenski kajakaši v slovaškem Liptovskem Mikulašu še tretjič zapored postali evropski prvaki v ekipni vožnji.

Leta 2010 je umrl 74-letni igralec Bekim Fehmiu, zvezda jugoslovanskega filma v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja. Med letoma 1953 in 1998 je igral v 45 filmih; znan je postal z vlogo v črnovalovskem filmu Zbiralci perja (Skupljači perja, 1967). Film je na festivalu v Cannesu prejel veliko nagrado žirije in nagrado Fiprescija. Poleg kariere v Jugoslaviji je opazno tudi sodelovanje z italijanskim režiserjem Dinom de Laurentisom in ameriškim Johnom Houstonom, njegovi soigralci pa so bili tudi zvezde, kot so Olivia de Havilland, Ava Gardner, Dirk Bogart, Robert Shaw, Candice Bergen ...

Leta 2010 je preiskava dogodkov t. i. "krvave nedelje" (ang. Bloody Sunday) iz leta 1972 pokazala, da so bili v resnici britanske paravojaške sile tiste, ki so brez svarila izstrelile prvi naboj in nato potek dogodkov zakrile z lažmi.

Leta 2012 se je vrvohodec - to je bil Nik Wallenda - prvič v zgodovini sprehodil čez Niagarske slapove.

Leta 2012 so strokovnjaki v Bolgariji človeške ostanke, ki so veljali za kosti Janeza Krstnika, tudi uradno datirali v prvo stoletje našega stoletja.

Leta 2013 je bilo v bombnem napadu na univerzitetni avtobus v pakistanskem mestu Kveta ubitih najmanj 11 študentk. Kmalu zatem je v bolnišnici, kamor so vozili žrtve prvega napada, odjeknila še ena eksplozija, v kateri je umrlo enajst ljudi, več je bilo ranjenih.

Leta 2013 sta zvezdnica resničnostnih šovov Kim Kardashian in raper Kanye West postala starša deklice, ki sta jo krstila za North. Otroku je tako ime North West. Starleta ter raperski mogotec in zaljubljenec v modo sta se začela sestajati aprila 2012.

...
Prijavi napako
Kazalo