Hardingova je postala razvpita, ko je šestega januarja leta 1994 med treningom na ameriškem državnem prvenstvu sodelovala v napadu na najhujšo tekmico Nancy Kerrigan.

Tonyin nekdanji mož Jeff Gillooly je namreč najel Shana Stanta, da je Kerriganovo močno udaril po kolenu, zaradi česar je morala udeležbo na tekmovanju odpovedati, Hardingova pa je posledično tam zmagala.

Ko je Hardingova priznala, da je sodelovala v zaroti, je ameriški olimpijski komite začel postopek za njeno odstranitev iz ameriške reprezentance za olimpijske igre leta 1994 v Lillehammerju, ker pa je drsalka zagrozila s tožbo, je v ekipi vseeno ostala. Na igrah je osvojila osmo mesto, Kerriganova pa se je morala zadovoljiti s srebno medaljo.

Leta 597 pr. n. št. so Babilonci zavzeli Jeruzalem.

Leta 37 je umrl drugi rimski cesar, Avgustov posvojeni sin Tiberij. Njegova smrt je ovita v skrivnost.

Leta 455 je umrl rimski cesar Valentinijan III.

Leta 1190 so križarji začeli pobijati Jude iz Yorka.

Leta 1521 je Ferdinand Magellan s svojo odpravo na poti okoli sveta pristal na Filipinih, kjer so ga čez dober mesec ubili domačini.

Leta 1736 je umrl italijanski skladatelj Giovanni Battista Pergolesi.

Leta 1750 se je rodila nemška astronomka Karoline Herschel, ki je odkrila osem kometov in več meglic.

Leta 1751 se je rodil četrti predsednik ZDA James Madison.

Leta 1771 se je rodil francoski slikar Antoine-Jean Gros. Pod Rubensovim vplivom je slikal razgibane slike z močno barvno pestrostjo, sicer pa je ostal zvest klasicizmu. V svojih delih je poveličeval francosko cesarstvo in Napoleonova dejanja. 25. junija 1835 je naredil samomor.

Leta 1774 se je rodil angleški raziskovalec avstralskih obal in kapitan Matthew Flinders.

Leta 1789 se je rodil nemški fizik in matematik Georg Ohm, po katerem je dobila ime enota za merjenje upora električnega toka. Razvil je teorijo višjih harmonskih nihanj, znan pa je tudi po Ohmovem zakonu.

Leta 1792 so ustrelili švedskega kralja Gustava III. Kralj je zaradi posledic zastrupitve umrl 29. marca.

Leta 1802 je bila ustanovljena ameriška vojaška akademija West Point.

Leta 1815 se je princ Willem iz vladarske hiše Orange-Nassau razglasil za kralja Združenega kraljestva Nizozemske in z ustavo postal prvi kralj te države.

Leta 1818 so španske enote premagale čilsko vojsko v bitki pri Cancha Rayadi.

Leta 1829 se je rodil francoski pisatelj in Nobelov nagrajenec Rene Francois Armand Sully-Prudhomme.

Leta 1848 so v sklopu marčne revolucije tudi v Ljubljani prebivalci mesta in okolice, del drobne buržoazije in študentje pripravili revolucionarne manifestacije. Napadli in uničili so mitnice, čuvajnice in ustanove, ki so že navzven prestavljale stari fevdalni sistem in njegovo izkoriščanje.

Leta 1856 se je rodil Napoleon Eugene Louis John Joseph, imenovan tudi Napoleon IV., edini potomec francoskega cesarja Napoleona III.

Leta 1867 je Joseph Lister prvi izdal članek o razkuževanju pri operacijah.

Leta 1868 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Maksimovič Peškov, bolj znan kot Maksim Gorki.

Leta 1911 se je na Bavarskem rodil nemški zdravnik Josef Mengele, poimenovan tudi Angel smrti. Bil je nacistični zdravnik v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, kjer je nadzoroval delovanje plinskih celic in izvajal grozljive poskuse na ljudeh.

Leta 1912 je Lawrence Oates, član Scottove odprave na južni tečaj, zapustil šotor in se bolan odpravil v sneg. Preden je šotor zapustil, je dejal: "Ven grem in me morda ne bo tako kmalu nazaj." Vrnil se ni nikoli več.

Leta 1912 se je rodila nekdanja prva dama ZDA Pat Nixon.

Leta 1914 je Henriette Caillaux, žena francoskega ministra Josepha Caillauxa, streljala na urednika časopisa Le Figaro, Gastona Calmeta.

Leta 1916 se je rodil slovenski zgodovinar akademik prof. dr. Bogo Grafenauer. Od leta 1946 do upokojitve 1982 je na ljubljanski Filozofski fakulteti predaval zgodovino Slovencev, 1968 postal dopisni, 1972 pa redni član SAZU. Poleg funkcij v zgodovinarskih združenjih je bil 1978-88 predsednik SM - Slovenske matice, v letih 1977-1995 pa jebil tudi predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.

Leta 1918 se je rodil ameriški fizik in Nobelov nagrajenec Frederick Reines.

Leta 1924 je svobodno pristanišče Reka uradno anektiral Mussolini oziroma pripadniki njegovega režima.

Leta 1925 se je rodil mehiški kemik in soizumitelj kontracepcijske tabletke Luis E. Miramontes.

Leta 1926 je Robert Hutchins Goddard v Auburnu v ameriški zvezni državi Massachusetts izstrelil prvo raketo na tekoče gorivo.

Leta 1930 je umrl španski diktator Miguel Primo de Rivera.

Leta 1935 je Adolf Hitler v Nemčiji ukazal ponovno oboroževanje, kar je bila jasna kršitev mirovnih pogojev pogodbe iz Versaillesa.

Leta 1939 sta se poročila egiptovska princesa Favzia in iranski šah Mohamed Reza Pahlavi.

Leta 1939 se je rodil nekdanji argentinski nogometaš in sloviti trener Carlos Bilardo. V igralski karieri je bil na vrhuncu med letoma 1967 in 1970, ko je z Estudiantesom de la Plato trikrat osvojil Pokal Libertadores (južnoameriška Liga prvakov).

Leta 1940 se je v Parmi rodil italijanski filmski režiser Bernardo Bertolucci. Proslavil se je s številnimi filmi – Pred revolucijo, Konformist, Zadnji tango v Parizu, Dvajseto stoletje, Zadnji kitajski cesar in Mali Buda.

Leta 1940 je umrla švedska pisateljica Selma Ottilia Lovisa Lagerlof. Leta 1909 je kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado za književnost. Najpomembnejši vir njenega ustvarjanja so bile pokrajinske pravljice in pripovedke.

Leta 1941 se je rodil vojaški diktator Slonokoščene obale Robert Guei.

Leta 1945 se je končala bitka na Ivo Jimi. Nekaj japonskih vojakov se ni predalo in se je še naprej spopadalo z ameriškimi vojaki.

Leta 1945 so britanski bombniki v 20 minutah uničili 90 odstotkov nemškega mesta Wurzburg. Umrlo je okoli pet tisoč ljudi.

Leta 1954 se je rodil angleški pevec in igralec Jimmy Nail. Največji uspeh na glasbeni sceni je dosegel leta 1992 s skladbo Aint No Doubt.

Leta 1962 je letalo Flying Tiger Line Super Constellation izginilo nad zahodnim delom Tihega oceana. 107 ljudi je ostalo pogrešanih.

Leta 1963 je na Baliju izbruhnil vulkan Mount Agung. Umrlo je okoli 11 tisoč ljudi.

Leta 1968 so v pokolu v vasi Mi Laj ameriški vojaki pobili od 350 do 500 vietnamskih otrok, žensk in moških.

Leta 1968 je umrl italijanski skladatelj Mario Castelnuovo-Tedesco.

Leta 1969 se je kmalu po vzletu iz Maracaiba v Venezueli ponesrečilo letalo DC-9. Umrlo je 155 ljudi.

Leta 1976 je odstopil angleški premier Harold Wilson.

Leta 1978 so italijanske rdeče brigade ugrabile politika in nekdanjega premierja Italije Alda Mora. Po 55 dneh neuspelih zahtev so pripadniki rdečih brigad voditelja krščanskih demokratov in zmernega socialista usmrtili, njegovo telo pa odvrgli na neki ulici v Rimu.

Leta 1978 se je supertanker Amoco Cadiz tri milje od Britanije prelomil na dva dela, potem ko je nasedel na skale Portsall Rocks. Iz tankerja je iztekla ogromna količina nafte, to razlitje pa velja za peto največje razlitje surove nafte v zgodovini.

Leta 1983 so v Nemčiji zrušili radijski stolp Ismaning, zadnji stolp te vrste, narejen iz lesa.

Leta 1984 so vodjo enote Centralne obveščevalne agencije (CIA) v Bejrutu Williama Buckleyja ugrabili islamski fundamentalisti. Pozneje je Buckley v ujetništvu umrl.

Leta 1985 so v Bejrutu zajeli novinarja Associated Pressa (AP) Terryja Andersona. Na prostost so ga izpustili 4. decembra 1991.

Leta 1988 je v napadu s kemičnim orožjem in strupenimi plini v iraškem mestu Halabdža umrlo okoli 7.000 ljudi, večinoma Kurdov.

Leta 1993 je v snežnem metežu na Vzhodni obali ZDA umrlo 184 ljudi.

Leta 1994 je umetnostna drsalka Tonya Harding priznala, da je sodelovala v zaroti, s katero so želeli prekriti dokaze o napadu na Nancy Kerrigan.

Leta 1997 je umrla slovenska pisateljica, pesnica in gledališka igralka Berta Bojetu Boeta.

Leta 1998 se je papež Janez Pavel II. opravičil za nedelovanje kristjanov, med drugim tudi duhovnikov, v drugi svetovni vojni, posebej še v holokavstvu.

Leta 2005 so se Izraelci umaknili iz Jeriha in ga predali palestinskim oblastem.

Leta 2008 je umrl kanadski pevec Daniel MacMaster (Bonham). Rodil se je leta 1968.

Leta 2009 je v 63. letu starosti umrl slovenski grafični oblikovalec Miljenko Licul.