Bojan Prašnikar je nasledil Zdenka Verdenika, a je ostal na selektorskem stolčku le pol leta. Foto: RTV SLO
Bojan Prašnikar je nasledil Zdenka Verdenika, a je ostal na selektorskem stolčku le pol leta. Foto: RTV SLO
Auguste Comte
Comte je bil utemeljitelj pozitivizma.
Paul Cezanne: Le Cabanon de Jordan, 1906
Paul Cezanne velja za očeta moderne umetnosti. Foto: EPA
Friderik Irinej Baraga
Večino svojega življenja je preživel v ZDA.
Dragotin Kette
Pisal je zelo raznovrstno poezijo.
Zimmermanov telegram
Tudi Zimmermanov telegram je krojil potek dogodkov med drugo svetovno vojno.
Javier Pérez de Cuéllar
Generalni sekretar OZN je postal 1. januarja 1982. Svoj drugi mandat je končal 31. decembra 1991. Foto: EPA
Dolly Parton
Zvezdnica 'pop-countryja' Dolly Parton. Foto: EPA
Indira Gandi
Indira Gandi je leta 1966 postala prva predsednica indijske vlade.
Stefan Edberg
Stefan Edberg je bil eden zadnjih predstavnikov servis-volej igre. Foto: EPA
Svetlana Korkina
Svetlana Korkina velja za eno najbolj elegantnih telovadk v zgodovini. Foto: EPA
Steve Jobs
Idejni oče Lise je Jobs naj bi računalniku dal tudi ime. Foto: EPA
Sedež podjetja IBM
Leta 2002 je imel IBM 4,97 milijarde dolarjev izgube. Foto: EPA
Akira Sasaki
Akira Sasaki je zablestel leta 2003 v Wengnu. Foto: EPA

Prašnikar je nasledil Zdenka Verdenika, ki je v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 1998 v Franciji osvojil le točko. Prašnikar ni mogel opravljati dveh funkcij hkrati (bil je tudi trener Maribora), zato ga je julija zamenjal Srečko Katanec.

VEČ ZGODOVINE
Prvi program Radia Slovenija:
Na današnji dan.
Radio SI
Na današnji dan.


Drugi dogodki na današnji dan ...

Leta 639 je umrl frankovski kralj Dagobert I.

Leta 1419 se je francosko mesto Rouen vdalo angleškemu kralju Henriku V. S padcem mesta je celotna Normandija postala angleška.

Leta 1520 je bil v bitki pri Bogesundu ubit švedski regent Sten Sture mlajši.

Leta 1526 je umrla Isabella Burgundska, žena danskega kralja Christiana II.

Leta 1544 se je rodil francoski kralj Francis II.

Leta 1629 je umrl perzijski šah Abas I. Veliki.

Leta 1736 se je rodil James Watt, izumitelj parnega stroja. Po njem se imenuje enota za električno moč. Umrl je leta 1819.

Leta 1764 je bil John Wilkes izgnan iz angleškega spodnjega doma zaradi uporniških spisov.

Leta 1798 se je rodil francoski filozof in matematik Auguste Comte. Je utemeljitelj pozitivizma, filozofske smeri, ki zavrača teološke in metafizične razlage, kjer je izkustvo edini vir spoznavanja. Po njem poteka zgodovina v treh stadijih: teološkem, metafizičnem in pozitivističnem – v zadnjem vlada eksperimentalna znanost v povezavi s prakso.

Leta 1806 so Angleži zavzeli Rt dobrega upanja.

Leta 1807 se je rodil ameriški konfederacijski general Robert Edward Lee.

Leta 1809 se je rodil ameriški književnik Edgar Allan Poe. V ameriško romantično književnost je vnesel obliko grozljive fantastične proze.

Leta 1813 se je rodil britanski inženir in znanstvenik Henry Bessemer, izumitelj po njem imenovanega postopka pri izdelavi staljenega jekla.

Leta 1839 se je rodil umetnik, čigar ustvarjanje je imelo izjemen vpliv na razvoj modernega evropskega slikarstva, Paul Cezanne. Paul Cezanne se je rodil v provansalskem mestecu Aix-en-Provence in tam tudi umrl v noči na 23. oktober 1906. Prav v tem mestu, kjer je živel 40 let, je na svojih slikah ovekovečil podobe družine, prijateljev, raznih tihožitij, kopalk in kvartopircev. V mladih letih je Paul Cezanne slikal temne, romantične slike in pogosto uporabljal paletni nož za upodabljanje prizorov nasilja in erotike. Kmalu se je odvrnil od impresionizma.

Čeprav je imel Cezanne v svojem življenju le nekaj razstav v svoji domovini, velja danes za enega največjih umetnikov 19. stoletja, nekateri pa ga imenujejo tudi za očeta moderne umetnosti. Cezanne je s svojo umetnostjo močno vplival na umetnike tistega časa, velja pa tudi za človeka, ki je zgradil most med impresionizmom in kubizmom. Kot umetnik, ki je rad eksperimentiral z obliko, je vplival na velika imena slikarstva, med njimi tudi na Matissa, Picassa, Gauguina in Kandinskega.

Leta 1851 je umrl argentinski pisatelj Esteban Echeverría.

Leta 1853 so v Rimu premierno predstavili opero Giuseppeja Verdija z naslovom Trubadur.

Leta 1868 je umrl slovenski misijonar in raziskovalec Friderik Irenej Baraga.

Leta 1876 se je v Premu na Notranjskem rodil slovenski pesnik Dragotin Kette. Umrl je leta 1899 v Cukrarni v Ljubljani. Zanj je značilna ljubezenska, refleksivna, domovinska in otroška poezija. Kettejeve pesmi  Poezije  so prvič izšle v Aškerčevi redakciji leta 1900; značilna je sonetna oblika, zlasti v Tihih nočeh.

Leta 1883 so v mestu Roselle v ameriški zvezni državi New Jersey napeljali prve električne kable.

Leta 1886 se je rodil pisatelj in kritik Vladimir Levstik. Bil je eden najvidnejših sodobnikov slovenske moderne. Umrl je 1957. Njegova najboljša dela so ljubezenski roman Zapiski Tine Gramontove in povest iz prve svetovne vojne Gadje gnezdo. Veliko je objavljal v Ljubljanskem zvonu in Slovanu.

Leta 1912 se je rodil ruski ekonomist in Nobelov nagrajenec Leonid Kantorovič.

Leta 1915 je George Claude patentiral neonsko luč in pano, ki so ju začeli uporabljati v oglaševanju.

Leta 1915 so nemška letala prvič bombardirala London. Umrlo je več kot 20 ljudi.

Leta 1917 so Britanci prestregli nemški tajni telegram, ki se je v zgodovino zapisal kot Zimmermannovo sporočilo.

Kodirano sporočilo je Arthur Zimmerman, zunanji minister nemškega cesarstva, poslal nemškemu veleposlaniku v Mehiki. V njem je veleposlaniku naročal, naj se približa mehiški vladi in predlaga, da bi Mehika sklenila zavezništvo z Nemčijo (kasneje naj bi se pridružila tudi Japonska) in se obrnila proti ZDA. V zameno bi Mehika dobila finančno pomoč in ozemlja, ki so leta 1848 pripadla Združenim državam Amerike. Telegram so prestregli Britanci, njegova vsebina pa je pospešila vstop ZDA v prvo svetovno vojno.

Leta 1920 je ameriški senat glasoval o priključitvi ZDA k Ligi narodov.

Leta 1920 se je rodil perujski politik in generalni sekretar Združenih narodov Javier Pérez de Cuéllar.

Leta 1937 je Howard Hughes postavil rekord v letenju z letalom iz Los Angelesa v New York. Nov rekord je znašal sedem ur 28 minut in 25 sekund.

Leta 1938 je umrl srbski komediograf, pripovednik in feljtonist Branimir Nušić, s pravim imenom Alkibijad Nuša. Njegova najbolj znana dela so Narodni poslanec, Sumljiva oseba, Občinsko dete in druga.

Leta 1940 je francoski parlament odstavil komunistične poslance.

Leta 1941 se je začela britanska ofenziva v Etiopiji in Eritreji.

Leta 1942 so Japonci zavzeli Burmo.

Leta 1943 se je rodila nizozemska princesa Margriet.

Leta 1943 se je rodila ameriška rockovska pevka in skladateljica Janis Lyn Joplin. Bila je tudi voditeljica številnih glasbenih skupin. Umrla je leta 1970, stara 27 let.

Leta 1945 je ruska vojska osvobodila geto v Lodzu. Od 230 tisoč naseljencev je okupacijo Nemcev preživelo manj kot 900 ljudi.

Leta 1946 je general Douglas MacArthur v Tokiu ustanovil mednarodno vojaško sodišče za Daljni vzhod, ki je bilo namenjeno za sojenja japonskim vojnim zločincem.

Leta 1946 se je rodila country pevka Dolly Rebecca Parton.

Leta 1949 je Kuba priznala Izrael.

Leta 1955 so prvič predstavili igro scrabble.

Leta 1962 se je rodil nekdanji smučarski skakalec Vasja Bajc, ki se je izkazal tudi kot trener češke reprezentance.

Leta 1966 je bila Indira Gandi s 355 glasovi izvoljena za predsednico vlade. Njen nasprotnik Desai je prejel 169 glasov. Tako je postala tretja premierka v zgodovini neodvisne Indije in prva ženska v državi, ki je zasedla ta politični položaj. Njena družina je ena najbolj znanih indijskih družin z dolgo politično zgodovino. Indira je bila premierka Indije med 19. januarjem 1966 in 24. marcem 1977 ter nato še od 14. januarja 1980 do svoje smrti. Njen oče je bil Javaharlal Nehru, odvetnik in znani vodja indijskega gibanja za neodvisnost. Tudi Indira se je že v mladih letih začela ukvarjati s politiko. Ustanovila je gibanje Vanara Sena, katerega člani so bili mlada dekleta in fantje, ki so v podporo gibanju za neodvisnost pripravili več protestov.

Leta 1966 se je rodil švedski teniški igralec Stefan Edberg. V bogati karieri je osvojil šest turnirjev za grand slam med posamezniki in tri med dvojicami. Leta 1983 je v zmagal na vseh štirih grand slam turnirjih med mladinci. Svojo prvo turnirirsko zmago med profesionalci je slavil leta 1984 v Milanu. Istega leta je zmagal tudi na olimpijskih igrah v Los Angelesu, vendar je bil tenis takrat še predstavitveni šport. Leta 1985 je v treh nizih odpravil rojaka Matsa Wilanda na OP Avstralije. V Wimbledonu se je v treh zaporednih finalih pomeril z Borisom Beckerjem, zmagal je leta 1988 in 1990. Tudi v New Yorku je dvakrat dvignil pokal (1991 in 1992). Manjka mu le zmaga v Roland Garrosu, kjer je leta 1989 izgubil enega izmed najbolj napetih final v zgodovini. 17-letni Michael Chang ga je ugnal v petih nizih. Po zmagi na turnirju v Cincinattiju 13. avgusta leta 1990 je postal igralec številka 1 na svetu. To mesto je z redkimi presledki zadržal vse do konca leta 1992. Dobil je 42 ATP turnirjev in s turnirskimi nagradami zaslužil prek 20 milijonov ameriških dolarjev.

Leta 1977 je v Miamiju snežilo. To se je zgodilo prvič v zgodovini mesta.

Leta 1979 se je rodila najboljša ruska telovadka vseh časov Svetlana Korkina. V višino meri 165 cm, kar je za zelo veliko za orodno telovadko. S svojimi elegantimi gibi je znala velikokrat prepričati sodnike in gledalce. Bila je specialistka za vajo na dvovišinski bradlji, kjer je osvojila zlato na olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996 in štiri leta kasneje v Sydneyju. Na svetovnih prvenstvih je bila najboljša na dvovišinski bradlji kar petkrat (1995, 1996, 1997, 1999 in 2001), na evropskih prvenstvih pa šestkrat (1994, 1996, 1998, 2000, 2002, 2004). Na olimpijskih igrah je osvojila štiri srebne in eno bronasto medaljo, na EP-jih pa je njena zbirka zaokrožena na 20 medalj.

Leta 1980 se je rodil atlet Matic Osovnikar, ki je v zadnjih letih najboljši slovenski šprinter. Junija 2005 je v Almerii zmagal na sredozemskih igrah v teku na 100 in 200 metrov, leta 2006 pa je na evropskem prvenstvu v Göteborgu osvojil bron na 100 metrov. To mu je prineslo tudi naziv slovenskega športnika leta 2006. Leta 2007 je na svetovnem prvenstvu v Osaki senzacionalno nastopil v finalu šprinta.

Leta 1981 sta se ameriška in iranska vlada dogovorili o izpustitvi 52 ameriških ujetnikov, ki so bili 14 mesecev v ujetništvu.

Leta 1983 je podjetje Apple Computer, Inc. začelo prodajati prvi uporaben osebni računalnik, ki je imel vmesno grafično enoto in računalniško miško. Poimenovali so ga Apple Lisa.

Leta 1983 so v Boliviji aretirali nacističnega zločinca Klausa Barbieja.

Leta 1986 je Španija priznala Izrael.

Leta 1993 je podjetje IBM objavilo, da je imelo leta 1992 4,97 milijarde dolarjev izgube. To je največja izguba nekega podjetja v ameriški zgodovini.

Leta 1997 se je Jaser Arafat po več kot 30 letih vrnil v Hebron.

Leta 2000 je umrl italijanski premier Bettino Craxi.

Leta 2000 je umrla ameriška igralka avstrijskega rodu Hedy Lamarr.

Leta 2002 je Michael Jordan, ki je s Chicagom osvojil šest naslovov prvaka v Ligi NBA, prvič zaigral v United Centru v dresu Washington Wizardsov. Čarovniki so zmagali s 77:69.

Leta 2003 je Japonec Akira Sasaki senzacionalno prismučal do 2. mesta na slalomu za svetovni pokal v Wengnu. Takrat popolnoma neznanemu tekmovalcu je s štartno številko 65 uspel preboj na zmagovalne stopničke, le štiri stotinke pa so ga ločile od zmage. Zmagal je Italijan Giorgio Rocca, tretji pa je bil Hrvat Ivica Kostelič, ki je skupaj z Rocco vodil po prvi vožnji. Sasaki se nikoli prej ni uvrstil v finale na tekmi svetovnega pokala, po prvi vožnji se je prebil 7. mesto.

Leta 2005 je madridski Real je v osmini finala sramotno izpadel iz španskega pokala. Galaktike je izločil drugoligaš Valladolid. Tekma na stadionu Santiago Barnabeu se je končala 1:1, gostje pa so napredovali zaradi pravila večjega števila doseženih golov v gosteh. Prva tekma se je končala z 0:0. V 66. minuti je Michael Owen Real popeljal v vodstvo, a je nato 11 minut kasneje Xavi More poskrbel za izenačenje in super senzacijo.

Leta 2006 v letalski nesreči slovaškega vojaškega letala An-24 umre 42 vojakov. Preživi le pilot.

Leta 2006 je Cerkniško jezero vpisano med mokrišča mednarodnega pomena (Ramsarsko mokrišče).

Leta 2007 je nad večjim delom Evrope divjal orkan Kyrill.

Leta 2008 je v 48. letu je nenadoma umrl Andy Palacio, najbolj slavni "ambasador" belizejske glasbe v svetu, ki je pol leta pred tem v okviru Druge godbe nastopil tudi v Ljubljani. Andy Palacio je bil najbolj znan glasnik kulture ljudstva Garifuna, potomcev sužnjev iz zahodne Afrike, ki so leta 1635 preživeli brodolom ob obalah otoka, ki ga danes poznamo kot St. Vincent, nato pa so se pomešali med tamkajšnje prebivalstvo, indijance plemen Arawak in Karib. Danes ljudstvo Garifuna, ki šteje okoli 250 tisoč pripadnikov, živi ob karibskih obalah Belizeja, Gvatemale, Nikaragve in Hondurasa.