Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 31 glasov Ocenite to novico!
Boris Strel
Boris Strel je na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih. Foto: Aleš Fevžer
Dubrovnik
Leta 1944 so partizanske enote osvobodile Dubrovnik. Foto: EPA
Aleš Pipan
Pod Pipanovim vodstvom je slovenska košarkarska reprezentanca na evropskem prvenstvu v Srbiji in Črni gori dosegla največji uspeh do tedaj. Foto: EPA
Iztok Puc
Edini igralec na svetu, ki je na olimpijskih igrah zaigral kar za tri reprezentance. Foto: EPA
false
Bučar je imel pomembno, pa tudi simbolično vlogo. Bil je soavtor slovenske ustave in prvi predsednik leta 1990 izvoljene skupščine, leto pozneje pa je razglasil Temeljno ustanovno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Foto: BoBo

Dodaj v

20. oktober: Slovenijo je pripeljal na smučarski zemljevid

Zgodilo se je na današnji dan ...
20. oktober 2017 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1959 se je rodil alpski smučar Boris Strel, ki je 3. februarja 1982 na svetovnem prvenstvu v Schladmingu osvojil prvo slovensko medaljo na velikih tekmovanjih.

Škofjeločan je bil na takratnem svetovnem prvenstvu tretji v veleslalomu, zaostal je le za Stevom Mahrom in Ingemarjem Stenmarkom. V svetovnem pokalu je 15. decembra 1981 v Cortini d'Ampezzo dosegel svojo edino zmago, ki je bila tudi prva slovenska zmaga v veleslalomu. Boris Strel je umrl 28. marca 2013.


Leta 1632 se je rodil angleški astronom, matematik, arhitekt in stavbenik sir Christopher Wren.

Leta 1740 je po smrti cesarja Karla VI. oblast v Avstriji prevzela njegova hči Marija Terezija.

Leta 1803 so ZDA ratificirale nakup Luisiane, ki je bila pred tem francoska kolonija.

Leta 1883 sta Peru in Čile podpisala anconski sporazum, s čimer se je končalo perujsko sodelovanje v pacifiški vojni.

Leta 1891 se je rodil angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1915 se je rodil makedonski narodni heroj Mirče Acev.

Leta 1918 je Nemčija sprejela vse pogoje Antante za prenehanje 1. svetovne vojne.

Leta 1920 je umrl nemški skladatelj Max Bruch, uvrščen v starejšo generacijo poznih romantikov. Napisal je več oratorijev, s katerimi je dosegel veliko uspehov, danes pa jih je večina potonila v pozabo. Na repertoarju violinskih virtuozov se je najdlje obdržal njegov koncert za violino in orkester.

Leta 1943 je bila v Carbonari v Italiji ustanovljena 1. prekomorska brigada. Med štirimi bataljoni je bil tudi bataljon Slovencev.

Leta 1944 so partizanske enote osvobodile Dubrovnik in skupaj s sovjetskimi osvobodile Beograd.

Leta 1947 je komisija začela preiskovati infiltracijo komunistov v Hollywoodu. Preiskava se je končala s t. i. črno listo, zaradi katere tisti, ki so se znašli na njej, niso smeli delati več let.

Leta 1949 se je rodil ukrajinski atlet Valerij Borzov. V dresu nekdanje Sovjetske zveze je zablestel na olimpijskih igrah leta 1972 v Münchnu, kjer je dobil teka na 100 in 200 metrov, kar mu je uspelo tudi leto prej na evropskem prvenstvu v Helsinkih.

Leta 1964 je v New Yorku umrl 31. predsednik Združenih držav Amerike Herbert Clark Hoover, ki je bil leta 1928 izbran za republikanskega predsedniškega kandidata. Na volitvah je z lahkoto zmagal. Med letoma 1929 in 1933 je bil 31. predsednik ZDA. Veljal je za zmernega liberalca.

Leta 1966 se je v Amanu v Jordaniji rodil vodja iraške celice Al Kaide Abu Musab Al Zarkavi.

Leta 1968 se je Jacqueline Kennedy, vdova ameriškega predsednika Johna Kennedyja, poročila z grškim bogatašem Aristotelom Onasisom.

Leta 1968 je ameriški atlet Dick Fosbury na olimpijskih igrah v Mexico Cityju z novo skakalno tehniko osvojil zlato medaljo v skoku v višino. To tehniko uporabljajo vse od takrat, imenovana pa je "Fosbury Flop".

Leta 1971 je zahodnonemški kancler Willy Brandt dobil Nobelovo nagrado za mir.

Leta 1977 je v Misisipiju strmoglavilo letalo, na katerem je bila tudi skupina Lynyrd Skynyrd. V nesreči je umrlo nekaj članov skupine, med njima tudi pevec Ronnie Van Zant in kitarist Steve Gaines.

Leta 1989 je Viki Grošelj splezal na Šišo Pangmo (8.046 metrov), kar je bil njegov osmi osemtisočak in tretji v koledarskem letu. Aprila je bil namreč na Lhotseju, maja pa na Mount Everestu. Z desetimi osvojenimi osemtisočaki je rekorder med Slovenci.

Leta 1991 je v požaru v Oakland Hillsu umrlo 25 ljudi, uničenih je bilo več kot 3.400 domov, požar pa je povzročil več kot dve milijardi dolarjev škode.

Leta 2002 je Maja Matevžič osvojila teniški turnir v Bratislavi in postala četrta Slovenka s turnirsko zmago. Ljubljančanka je v finalu s 6:1 in 6:0 premagala Čehinjo Iveto Benešovo. S Henrieto Nagyovo sta zmagali tudi med dvojicami. Med Slovenkami ima največ turnirskih zmag Mima Jaušovec, ki je dobila pet turnirjev (med njimi tudi Roland Garros).

Leta 2003 je Aleš Pipan postal novi selektor slovenske košarkarske reprezentance, potem ko je odstopil Slobodan Subotič. Pipan si je za prvi cilj zadal uvrstitev na evropsko prvenstvo leta 2005, kar mu je tudi uspelo. Na prvenstvu v Srbiji in Črni gori je slovenska reprezentanca dosegla največji uspeh do tedaj, saj je igrala v četrtfinalu.

Leta 2007 je reprezentanca Južnoafriške republike v finalu svetovnega prvenstva v ragbiju v Parizu premagala Anglijo s 15:6 (9:3) in drugič osvojila naslov prvakov.

Leta 2011 je bitko z rakom izgubil Iztok Puc. Rodil se je 14. septembra 1966 v Slovenj Gradcu. Rokometno kariero je začel v Šoštanju, nastopal pa je tudi za Borca iz Banjaluke, Zagreb, Celje Pivovarno Laško in Prule. Bil je edini igralec na svetu, ki je na olimpijskih igrah zaigral za tri reprezentance - za jugoslovansko in osvojil bronasto kolajno, po razpadu skupne države se je odločil za hrvaško ter postal leta 1996 v Atlanti olimpijski prvak, na koncu igralske kariere pa se je vrnil v slovensko reprezentanco in z njo nastopil na olimpijskih igrah leta 2000 v Sydneyju ter osvojil 8. mesto. Z Zagrebom je bil 2-krat evropski klubski prvak.

Leta 2013 je po dolgi bolezni v 89. letu starosti umrla Jovanka Broz, vdova nekdanjega dosmrtnega predsednika socialistične Jugoslavije Josipa Broza - Tita.

Leta 2015 je v 93. letu starosti je umrl eden najvidnejših politikov v slovenski zgodovini France Bučar. Slovencem bo ostal v spominu kot prvi demokratični predsednik slovenske skupščine in kot soavtor slovenske ustave. Politika in pravnika Franceta Bučarja, rodil se je leta 1923 v Bohinjski Bistrici, so tako življenjsko kot karierno močno zaznamovali viharni zgodovinski dogodki v Sloveniji od začetka 2. svetovne vojne do osamosvojitve. Po izključitvi iz Pravne fakultete leta 1978 z mesta predavatelja j esledilo več kot desetletje oporečništva in nato vstop v politiko.

V začetku leta 1989 je postal soustanovitelj Slovenske demokratske zveze (SDZ), ki velja za jedro koalicije Demos, ki je zmagala na prvih demokratičnih volitvah 1990. France Bučar je bil imenovan za predsednika slovenske skupščine in predsednika ustavne komisije, sodeloval pa je tudi pri pripravi nove slovenske ustave.

Kot predsedujoči skupščini je 25. junija 1991 razglasil Temeljno ustanovno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. 23. decembra istega leta je na slovesni skupni seji slovenske skupščine Slovenije razglasil sprejetje nove slovenske ustave in poudaril, da je ta ustava najpomembnejši akt, ki je bil kdaj koli sprejet v Sloveniji.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo