Lopezova se je rodila v newyorški četrti Bronx. Foto: Reuters
Lopezova se je rodila v newyorški četrti Bronx. Foto: Reuters
Tudi Mussolinijeva vnukinja Alessandra se je odločila za politično kariero. Foto: EPA
Plovilo Apollo 11 so izstrelili v vesolje 16. julija leta 1969. Foto: EPA

Rodila se je v Bronxu portoriškima staršema Guadalupe Rodríguez in Davidu Lópezu. Ima dve sestri, Lyndo in Leslie.

Starša sta bila do vseh treh deklet izredno stroga – niso smele zamuditi niti enega dneva pouka in nobene maše. J.Lo. si je ure plesa in petja plačevala od 16. leta naprej. Po enem semestru je pustila študij in se posvetila plesni karieri. Tedaj je delala v odvetniški pisarni, učila ples, vse noči pa je preplesala po klubih na Manhattnu.

Iz protesta se je odselila od doma in več mesecev živela v plesnem studiu, saj ni zaslužila dovolj, da bi plačevala stanovanje. Prvi resni plesni nastop se je ponudil leta 1991, ko je začela sodelovati pri oddaji In Living Color. Sledilo je več majhnih plesnih vlog v filmih in nanizankah, nato je leta 1993 zaplesala v videospotu Janet Jackson z naslovom That's The Way Love Goes. Na velikih platnih se je pojavila dve leti pozneje. Ob boku Wesleyja Snipesa je zaigrala v filmu Money Train, sledila pa je komedija Jack z Robinom Williamsom in leta 1997 še triler Blood and Wine z Jackom Nicholsonom.

Svetovno znana je postala s filmom Selena. 1. junija 1999 je izdala svoj prvi album On The 6. Sledili so novi albumi in singli, ki so posegli po prvih mestih glasbenih lestvic. Trikrat je zapela tudi z zdajšnjim možem Marcom Anthonyjem. 17. oktobra letos naj bi izšel njen prvi album v španščini, Como Ama Una Mujer. Od leta 2001 je mogoče kupiti tudi oblačila znamke JLO by Jennifer Lopez, ki jih oblikuje skupina Warnaco Group. Linija oblačil vsebuje oblačila za ženske – od hlač, majic, dežnikov, plaščev, torbic, pasov, seksi spodnjega perila do klobukov, rokavic in nakita. Tu so seveda tudi parfumi – leta 2002 je poslala na trg Glow by J.Lo, oktobra 2003 pa Still in parfum, posvečen njenemu drugemu domu Miamiju Miami Glow by J.Lo. Za božič 2005 je na prodajne police prišel vonj Live by Jennifer Lopez, za valentinovo 2006 pa še Love At First Glow by J.Lo.

Jennifer je bila poročena trikrat. Njen prvi mož, s katerim se je poročila 22. februarja 1997, je bil Ojani Noa. Ločila sta se januarja 1998. Od leta 1999 do leta 2001 je bil njen intimni prijatelj raper in producent Sean Diddy Combs, s katerim sta se razšla na valentinovo 2001. Drugi mož je bil njen plesalec Chris Judd, s katerim sta se spoznala med snemanjem videospota Love Don't Cost A Thing. Par se je poročil 29. septembra 2001, ločila pa sta se junija 2002. Oktobra 2002 je Lópezova objavila zaroko z igralcem Benom Affleckom. Poroko, ki je bila načrtovana za 14. september 2003, so le nekaj dni prej odpovedali. Par se je razšel, pobotal in nato dokončno razšel januarja 2004. Jennifer ni bila dolgo sama, 5. junija 2004 se je poročila z Marcom Anthonyjem, s katerim imata dvojčka Maxa in Emme, a sta se medtem tudi že ločila.



Drugi dogodki na današnji dan ...


Leta 1567
je bila odstavljena škotska kraljica Marija Stuart.

Leta 1652 se je rodil ljubljanski trgovec in mecen Jakob Schell plemeniti Schelenburg. Umrl je leta 1732.

Leta 1701 je bilo ustanovljeno mesto Detroit.

Leta 1775 se je rodil francoski pustolovec in detektiv Francois-Eugene Vidocq.

Leta 1783 se je v Caracasu rodil južnoameriški revolucionar in narodni buditelj Simón José Antonio de la Santísima Trinidad Bolívar Palacios y Blanco. 17. decembra 1819 je postal predsednik Kolumbije. V letih od 1819 do 1824 je v hudih bojih osvobodil Venezuelo, Edvador, Peru in po njem imenovano Bolivijo izpod španske oblasti. Bolivija si je ime po tem revolucionarju nadela leta 1825. Umrl je 17. decembra 1830 v Santa Marti.

Leta 1786 se je rodil francoski geograf in matematik Joseph Nicolas Nicollet.

Leta 1847 je odprava 148 mormonov pod vodstvom Brighama Younga po 17 mesecih prispela v dolino Slanega jezera (Salt Lake), kjer je nastalo mesto Salt Lake City.


Leta 1856
se je rodil francoski matematik Charles-Emile Picard.

Leta 1862 je umrl ameriški predsednik Martin Van Buren.

Leta 1866 so Tennessee kot prvo državo po ameriški državljanski vojni spet sprejeli v Združene države Amerike.

Leta 1897 se je rodila ameriška letalka Amelia Mary Earhart, ki je leta 1937 želela kot prva ženska preleteti svet, a je v Tihem oceanu za njo za vedno izginila vsaka sled.

Leta 1911 je Hiram Bingham odkril Machu Picchu.

Leta 1923 je bil v Lozani sklenjen sporazum, po katerem so bile priznane sedanje turške meje. Po mirovni pogodbi v Sevresu na versajski mirovni konferenci so deli vzhodne obale Egejskega morja okrog mesta Izmir – Smirna pripadli Grčiji, anatolski polotok pa je bil razdeljen. Ob Črnem morju je nastala posebna država Armenija. Dogovor pa je sprožil hud nacionalni odpor, ki ga je vodil Mustafa Kemal. Grška vojska je vdrla iz Izmira v notranjost, kjer je bila premagana. Po miru v Lozani je približno milijon in pol Grkov in pol milijona Armencev moralo zapustiti državo.

Leta 1927 so odprli Meninova vrata na vojno pokopališče v Jepru.

Leta 1929 je začel veljati pariški pakt, čigar zaveznice so se zavezale, da se bodo izogibale medsebojni vojni.

Leta 1929 se je v Firencah rodila italijanska pisateljica in politična novinarka Oriana Fallaci.

Med 2. svetovno vojno je Fallacijeva odšla v partizane, že kot mlada novinarka pa je intervjuvala mnoge znane voditelje držav in slavne osebnosti, kot so dalajlama, Henry Kissinger, ajatola Homeini, Walter Cronkite, Federico Fellini, Indira Gandhi, Sean Connery ... Los Angeles Times jo je nekoč označil za "novinarko, ki ji nihče ne bi rekel ne".

Po upokojitvi je objavila več člankov in knjig, ostro kritičnih do islama in muslimanov, s čimer je razburjala mednarodno javnost. Zadnja leta svojega življenja je preživela v New Yorku, spopadala se je z rakom dojk in pljuč ter tik pred smrtjo odpotovala v rodne Firence, kjer je umrla v noči s 14. na 15. september 2006.

Leta 1802 se je rodil francoski pisatelj Dumas Davy de la Pailleterie, bolj znan kot Alexandre Dumas oče. Njegovi spisi obsegajo več kot 25 zvezkov, praviloma pa so to svobodne predelave dogodkov v francoski zgodovini. Njegove najbolj znane stvaritve so romani Grof Monte Christo, Trije mušketirji, Dvajset let pozneje. Umrl je leta 1870.

Leta 1842 se je rodil slovenski humoristični pisatelj in pripovednik Jakob Alešovec. Pisal je predvsem hudomušne ljudske in meščanske povesti. Ustvaril je tudi satirično avtobiografijo z naslovom Kako sem se jaz likal. Umrl je leta 1901.

Leta 1857 se je rodil danski pisatelj Henrik Pontoppidan.

Leta 1860 se je rodil češki slikar Alfons Maria Mucha.

Leta 1863 je umrl slovenski skladatelj in organist Gregor Rihar.

Leta 1864 se je v Hannovru rodil nemški dramatik Benjamin Franklin Wedekind, predhodnik ekpresionizma. Znani sta njegovi deli Kamen modrijanov in Mrtvaški ples. Umrl je 9. marca 1918 v Munchnu.

Leta 1878 se je rodil irski pisatelj in dramatik Edward John Moreton Drax Plunkett.

Leta 1916 se je rodil ameriški pisatelj John Dann MacDonald.

Leta 1920 je umrl svoj čas zelo cenjeni nemški pisatelj Ludwig Ganghofer. Širokemu občinstvu se je prikupil zlasti s poljudnimi romani o svoji zgornjebavarski domovini.

Leta 1943 so zavezniška letala bombardirala Hamburg, v napadu je umrlo okrog 30.000 ljudi.

Leta 1943 je fašistični veliki svet izglasoval nezaupnico italijanskemu ministrskemu predsedniku Benitu Mussoliniju. 26. julija 1943 je Italija dobila novo vlado pod vodstvom Pietra Badoglija in brez fašistov.

Leta 1944 je bilo osvobojeno prvo koncentracijsko taborišče Majdanek. To taborišče je delovalo od leta 1941 pri Lublinu na vzhodu Poljske.

Leta 1944 se je rodil nemški terorist Jan-Carl Raspe.

Leta 1952 sta češkoslovaška atleta Emil in Dana Zatopek na olimpijskih igrah v Helsinkih isti dan osvojila vsak svojo zlato olimpijsko medaljo. Prej kaj takega ni uspelo nobenemu zakonskemu paru. Emil Zatopek je najprej zmagal v teku na 5.000 m, nato pa je njegova žena Dana slavila v metu kopja. Zatopek, ki so ga imenovali češka lokomotiva, je v Helsinkih sicer osvojil tri zlate medalje. Tako Emil kot Dana sta bila rojena 19. septembra in sta ta dan izbrala tudi za dan poroke

Leta 1959 je v Moskvi svoja vrata odprla Ameriška narodna razstava.

Leta 1963 se je rodil se Karl Malone, ki velja za enega najboljših košarkarjev v zgodovini Lige NBA, čeprav nikoli ni osvojil šampionskega prstana. Za Utah je igral kar 18 sezno (1985-2003), nato pa je v želji po naslovu svojo zadnjo sezono odigral še pri LA Lakersih. 206 cm visoki center je bil tudi del prvega Dream Teama, ki je v Barceloni pometel s tekmeci, zlato olimpijsko medaljo pa je z ameriško reprezentanco osvojil tudi leta 1996.

Leta 1967 je francoski predsednik Charles de Gaulle med obiskom Kanade nagovoril montrealsko občinstvo z "Vive le Québec libre!" (Naj živi svobodni Quebec).

Leta 1969 se je Apollo 11, v katerem so bili Neil A. Armstrong, Michael Collins in Edwin Aldrin, po pristanku na Luni vrnil na Zemljo.

Leta 1974 je umrl angleški fizik sir James Chadwick, ki je za svoje delo leta 1935 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1976 je ameriški plavalec John Naber na olimpijskih igrah v Montrealu z 1:59,19 postavil svetovni rekord na 200 m hrbtno in bil prvi, ki se je spustil pod dve minuti. Naber je bil med junaki iger leta 1976, saj je osvojil štiri zlate medalje, vedno z novim svetovnim rekordom.

Leta 1980 je umrl angleški komik in filmski igralec Richard Henry Sellers, bolj znan kot Peter Sellers.

Leta 1991 je umrl ameriški pisatelj judovskega rodu Isaac Bashevis Singer, ki je leta 1978 za svoje delo prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1994 je Španec Miguel Indurain postal zmagovalec kolesarske Dirke po Franciji, kar je bila že njegova četrta zmaga na Touru.

Leta 1998 je Američan Russel Eugene Weston na Kapitolu v Washingtonu ustrelil dva policista.

Leta 2000 je portugalski nogometaš Luis Figo iz Barcelone prestopil k Realu. Odmeven prestop je bil vreden rekordnih 56,1 milijona am. dolarjev.

Figo je kraljevemu klubu obljubil šestletno zvestobo in poskrbel za bes Barceloninih navijačev, ki nikoli niso pozabili, da si je Figo, ki je na Camp Nouu igral pet sezon, "upal" zvestobo obljubiti največjemu rivalu Realu. Režiser "zloglasne" poteze je bil predsednik Reala Florentino Perez, ki je pred volitvami obljubljal, da bo pripeljal Figa. Leta 2002 je madridski klub tudi po zaslugi Figa osvojil naslov evropskega prvaka, nato uspehov v Ligi prvakov kljub številnim zvezdnikom ni bilo več. Leta 2005 je Figo prestopil k Interju.

Leta 2001 je bila ustanovljena separatistična politična stranka Zveza tajvanske solidarnosti.

Leta 2002 je bil James Traficant zaradi korupcije izključen iz ameriškega kongresa.

Leta 2002 je Alfred Moisiu postal predsednik Albanije.

Leta 2004 je slovenski košarkarski reprezentant Sani Bečirovič podpisal dveletno pogodbo z italijansko ekipo Varese.

Leta 2006 je nekdanji kapetan brazilske nogometne reprezentance Dunga postal novi selektor petkratnih svetovnih prvakov. Po svetovnem prvenstvu 2010 in izpadu v četrtfinalu je moral Dunga zapustiti krmilo reprezentance.

Leta 2007 je umrl ameriški igralec Chaney Kley. Rodil se je leta 1972.