Francisco Pizarro je odkril imperij južnoameriških indijancev Inkov. Foto: Wikipedia
Francisco Pizarro je odkril imperij južnoameriških indijancev Inkov. Foto: Wikipedia
Hongkong
Hongkong je postal britanska kolonija leta 1843. Foto: EPA
Legendarni Elvis. Foto: EPA
Josemaria Escriva
Leta 1928 je Josemaria Escriva ustanovil Opus Dei. Foto: EPA
Indira Gandhi
Gandhijeva je vzpostavila avtoritativno oblast v Indiji.
Helen Mirren
Verjetno najljubši spomin Helen Mirren, ujet v objektiv. Foto: Reuters
Andreas Köpke in Jürgen Klinsmann
Vratar Andreas Köpke in kapetan Jürgen Klinsmann sta se veselila velike zmage na Wembleyju. Foto: EPA
Paolo Maldini
Maldini je legenda italijanskega nogometa. Foto: EPA
Milan Kučan
Kučan: Sanje so danes dovoljene. Foto: MMC RTV SLO
Max Biaggi
Biaggi je blestel v četrtlitrskem razredu. Foto: EPA

Rodil se je kot Francisco Pizarro y González leta 1471 ali 1476 v Trujillu v Španiji (danes Extremadura) kot nezakonski sin polkovnika pešpolka Gonzala Pizarra Rodríguez de Aguilarja in Francisce González Mateos. Zanimivo, po očetu je bil mrzli bratranec Hernana Cortesa, osvajalca Mehike.

Španijo je zapustil leta 1502, se odpravil na Indijski ocean in živel na otoku Hispaniola. Pozneje je Pizarro služil v Panami pod guvernerjem Pedrariasom Davilo. V Panami je veliko slišal o južni deželi zlata - Peruju.

Leta 1520 je vodil dve ekspediciji po zahodni obali Južne Amerike in odkril inkovski imperij zlata. Potem se je vrnil v Španijo in dobil kraljevo dovoljenje, da osvoji deželo in postane guverner. Pizarro je zbral vojsko in se vrnil v Peru leta 1532. Hitro si je podredil inkovski imperij in postal guverner v letih 1532–1541.

26. junija 1541 ga je umoril Diego Almagro II., sin njegovega tovariša v orožju, s katerim sta se nekaj let prej zapletla v spor glede tega, kdo bo nadzoroval Cuzco, ki ga je osvojil Almagro. Pizarro je na koncu zmagal, Almagra ubil, njegovega sina Diega pa pustil brez vsega - zaplenil mu je zemljo, denar .... Pozneje se je mali Diego vrnil z nekaj do zob oboroženimi tovariši, ki so Pizarra ubili in svet prisilil, da je Almagra imenoval za novega guvernerja.


Drugi dogodki na današnji dan:

Leta 363 je umrl rimski cesar Flavij Klavdij Julij.

Leta 1274 je v Kadimainu v bližini Bagdada umrl arabski filozof, matematik, astronom, teolog in zdravnik Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi.

Leta 1483 je Rihard III. postal angleški kralj.

Leta 1526 je umrl beneški slikar Vittore Carpaccio.

Leta 1541 je umrl španski konkvistador Francisco Pizarro. Rodil se je v Trujillu v Španiji.

Leta 1810 je umrl francoski balonar Joseph Michel Montgolfier, ki je skupaj s svojim bratom Jacquesom Étiennom izumil prvi uporabni balon na vroč zrak.

Leta 1819 je W. K. Clarkson patentiral dvokolo.

Leta 1824 se je v Belfastu rodil britanski teoretski fizik William Thomas Kelvin.

Leta 1835 je umrl francoski romantični slikar Antoine-Jean Gros, najbolj znan po kronološkem slikanju vzponov in padcev kariere Napoleona I.

Leta 1843 je Hongkong postal britanska kolonija.

Leta 1869 se je v Köbenhavnu rodil danski pisatelj Martin Andersen Nexö, eden najvidnejših predstavnikov svetovne socialne literature, avtor romanov Pelle, Osvajalec in Sirota Stina.

Leta 1881 se je rodil duhovnik in jezikoslovec dr. Anton Breznik, vodilni jezikoslovec prve polovice 20. stoletja, slovničar, pravopisec in zbiralec slovenskega ljudskega izročila.

Leta 1892 se je v Hillsboru rodila ameriška književnica Pearl Sydenstricker Buck.

Leta 1898 se je v Frankfurtu na Mainu rodil nemški letalski konstruktor Willy Messerschmitt. Skonstruiral je hitro potniško letalo tajfun in številna lovska letala. Umrl je leta 15. septembra 1978 v Münchnu.

Leta 1922 je umrl monaški knez Albert I., s polnim imenom Albert Honoré Charles Grimaldi, ki je začel spreminjati Monte Carlo v mondeno letovišče. Rodil se je 13. novembra 1848 princu Charlesu III. in grofici Antoinette Ghislaine de Moerode Westerloo in je Monaku vladal od 10. septembra 1889 do svoje smrti.

Leta 1924 so ameriške okupacijske enote zapustile Dominikansko republiko.

Leta 1937 se je britanski kralj Edvard VIII. - potem ko je abdiciral - poročil z ločenko Wallis Warfield Simpson.

Leta 1940 je ZSSR od Romunije zahteval vrnitev Besarabije in Bukovine.

Leta 1941 je Finska napadla ZSSR.

Leta 1943 je umrl avstrijski biolog Karl Landsteiner, ki je leta 1930 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Vitebsk.

Leta 1944 se je na Danskem začela splošna stavka.

Leta 1945 se je rodila Helen Mirren, ena najbolj vsestranskih in priznanih britanskih igralk, ki je leta 2007 postala dobitnica oskarja za najboljšo žensko vlogo.

Leta 1945 je bila, potem ko se je 25. aprila 1945 nadaljevala konferenca o ustanovitvi Organizacije združenih narodov, sprejeta ustanovna listina, ki jo v poletnih mesecih podpisalo petdeset držav. Organizacija je začela uradno delovati 24. oktobra 1945.

Leta 1946 so zahodni zavezniki vzpostavili zračni most za oskrbovanje Zahodnega Berlina.

Leta 1956 se je rodil ameriški poppevec in igralec Christopher "Chris" Isaak.

Leta 1959 je bila uradno odprta pomorska pot sv. Lovrenca.

Leta 1961 se je rodil ameriški kolesar Greg LeMond.

Leta 1963 je ameriški predsednik John Fitzgerald Kennedy med obiskom v Berlinu izrekel slavni stavek "Ich bin ein Berliner", s čimer je želel izraziti, da je tudi on Berlinčan, a so se mu ljudje, ki so se zbrali ob poslušanju njegovega govora začeli smejati, saj Berliner v narečju pomeni krof.

Leta 1964 se je v Hunanu na Kitajskem rodila Zeng Jinlian, ki velja za najvišjo žensko na svetu, saj v višino meri kar 2,46 metra.

Leta 1964 je umrl nizozemski arhitekt Gerrit Rietveld.

Leta 1968 se je rodil italijanski nogometaš Paolo Maldini.

Leta 1970 se je rodil ameriški filmski igralec Chris O'Donnell, najbolj znan po vlogi Robina v filmu Batman za vedno.

Leta 1971 se je rodil motociklist Max Biaggi.

Leta 1975 je Indira Gandhi vzpostavila avtoritativno oblast v Indiji.

Leta 1975 je umrl španski duhovnik in ustanovitelj Opusa Dei Josemaría Escrivá de Balaguer y Albás, ki je 2. oktobra 1928 ustanovil prelaturo svetega križa, splošno znano kot Opus Dei (latinsko za Božje delo).

Leta 1976 so odprli stolp CN v Torontu.

Leta 1977 je imel Elvis Presley zadnji koncert. Po zadnjem nastopu Elvis kaj dosti priložnosti za nastope niti ni imel, saj je umrl 16. avgusta istega leta.

Leta 1984 je umrl francoski filozof Michel Foucault.

Leta 1989 je v finalu evropskega prvenstva košarki je v zagrebškem Domu športov Jugoslavija premagala Grčijo z 98:77.

Leta 1991 je na jamboru pred parlamentom zaplapolala zastava samostojne Slovenije. Slovesno razglasitev so opravili na Trgu revolucije.

Leta 1992 je v finalu 9. evropskega prvenstva v nogometu Danska v Göteborgu z 2:0 ugnala Nemčijo.

Leta 1996 so nogometaši Nemčije v polfinalu evropskega prvenstva premagali Anglijo s 7:6 po streljanju enajstmetrovk. Po rednem delu in podaljških je bil izid 1:1.

Leta 1997 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da je zakon o "dostojnosti komunikacij" v nasprotju z ustavo.

Leta 2000 je bil narejen celotni načrt človeškega genoma, ki je zahteval raziskavo več kot treh bilijonov biokemičnih sporočil človeškega DNK-ja.

Leta 2002 je Brazilija v polfinalu svetovnega prvenstva v japonski Saitami ugnala Turčijo z 1:0. Odločilni zadetek je dosegel Ronaldo s samostojnim prodorom in strelom s konico nogometnega čevlja v 49. minuti.

Leta 2003 je vrhovno sodišče ZDA razsodilo, da so zakoni o "sodomiji" neustavni.

Leta 2006 je kariero končal eden najboljših slovenskih kolesarjev Valter Bonča.