Prva svetovna vojna je terjala na milijone življenj. Foto:
Prva svetovna vojna je terjala na milijone življenj. Foto:
Johann Sebastian Bach je zaslovel kot odličen skladatelj sakralne glasbe
Johann Sebastian Bach je zaslovel kot odličen skladatelj sakralne glasbe. Foto: Wikipedia
1. svetovna vojna na stalni razstavi v Muzeju novejše zgodovine Slovenije - orožje
Leta 1914 se je začela 1. svetovna vojna. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Venezuelski predsednik Hugo Chavez, ki je Venezuelo vodil 14 let, je bil ena najvidnejših političnih osebnosti v Latinski Ameriki. Foto: Reuters
Leta 2013 se je v južni Italiji zgodila huda prometna nesreča. Foto: Reuters

Vojna napoved Avstro-Ogrske Srbiji je sledila atentatu v Sarajevu, ki se je zgodil mesec dni prej. Napad na avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, v katerem je umrla tudi njegova žena, vojvodinja Zofija, ki ga je izvedel gimnazijec Gavrilo Princip, sicer ni bil vzrok za prvo svetovno vojno, bil pa je posledica tedanjih razmer.

Avstro-Ogrska je tako 23. julija 1914 srbski vladi postavila ultimat, v katerem je med drugim zahtevala, da ta do 25. julija prevzame krivdo za atentat, prepreči protiavstrijsko medijsko gonjo, umakne sporne šolske knjige in v medijih objavi poniževalne izjave.

Srbija je privolila v vse, ni pa mogla sprejeti udeležbe avstrijskih policistov pri preiskavi v Beogradu. Za Avstro-Ogrsko je bilo to premalo in 28. julija je Srbiji napovedala vojno, s čimer je sprožila verižne vojne napovedi drugih držav.

Izbruhnila je vojna, ki se je končala štiri leta pozneje s kapitulacijo Nemčije in z razpadom avstro-ogrske monarhije. Razpadlo je tudi Otomansko cesarstvo, v Rusiji pa je boljševiška oktobrska revolucija odnesla ruskega carja.


Leta 1057 je umrl Nemec Gebhard, bolj znan kot papež Viktor II.

Leta 1540 je dal angleški kralj Henrik VIII. ubiti enega najpomembnejših ljudi iz svoje administracije, Thomasa Cromwella.

Leta 1741 je na Dunaju umrl italijanski duhovnik, skladatelj, violinist, dirigent in mojster italijanske glasbe za godala Antonio Vivaldi.

Leta 1750 je umrl največji mojster baročne polifonije, skladatelj, čembalist, organist in dirigent Johann Sebastian Bach.

Leta 1794 so v Parizu obglavili francoskega revolucionarja Maximiliena Francoisa Mario Isidorea de Robespierra, ki je bil najpomembnejši voditelj francoske revolucije in njene radikalne avantgarde – jakobincev.

Leta 1804 se je rodil nemški filozof - materialist Ludwig Andreas Feuerbach, ki je vplival na Marxa in Engelsa ter nastopil proti Heglovemu idealizmu v korist materializma.

Leta 1822 je Peru postal neodvisna država.

Leta 1867 se je rodil ameriško-argentinski astronom Charles Dillon Perrine.

Leta 1897 je umrl slovenski pisatelj, publicist in pravnik Janko Kersnik, predstavnik slovenskega realističnega slovstva s konca 19. stoletja.

Leta 1902 se je rodil avstrijsko-angleški filozof Karl Raimund Popper, eden vodilnih filozofov 20. stoletja.

Leta 1904 se je v Loki pri Zidanem Mostu rodil slovenski pisatelj, pesnik in publicist Ludvik Mrzel. Pisal je predvsem črtice in kratke zgodbe. Njegova poetična kratka proza je polna blage melanholije in socialnega humanizma.

Leta 1914 je Avstro-Ogrska Srbiji napovedala vojno, s čimer se je začela 1. svetovna vojna. Do napovedi vojne je prišlo potem, ko je Gavrilo Princip, član organizacije Mlada Bosna, ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, kar je Avstrija izkoristila za pritisk na Srbijo.

Leta 1929 se je v New Yorku rodila Jacqueline Lee Bouvier Kennedy Onassis, prva dama Združenih držav Amerike med letoma 1961 in 1963.

Leta 1941 so se japonske enote izkrcal v Kočinčini.

Leta 1943 so britanske zažigalne bombe v Hamburgu ubile 42.000 civilistov.

Leta 1945 je Tokio zavrnil zavezniški ultimat.

Leta 1945 je ameriški bombnik ponesreči treščil v 79. nadstropje Empire State Buildinga in ubil 14 ljudi.

Leta 1954 se je rodil venezuelski predsednik Hugo Chavez.

Leta 1965 je ameriški predsednik Lyndon Baines Johnson povečal število ameriških vojakov v Južnem Vietnamu s 75.000 na 125.000.

Leta 1975 se je po 11 letih končala ameriška blokada Kube.

Leta 1976 je močan potres uničil kitajsko mesto Tangšan in zahteval 242.769 smrtnih žrtev.

Leta 1984 so se začele olimpijske igre v Los Angelesu. Sovjeti so bojkotirali igre, ki jih je slovesno odprl predsednik Ronald Reagan. 14 držav se je pri bojkotu pridružilo Sovjetski zvezi. V Sovjetski zvezi so bojkot utemeljili s skrbjo za varnost. Poleg tega so ZDA očitali, da se obnašajo šovinistično in da tam vlada protisovjetska histerija.

Leta 1990 je Alberto Fujimori postal predsednik Peruja.

Leta 1996 je kajakaš Andraž Vehovar na olimpijskih igrah v Atlanti osvojil srebrno medaljo v slalomu na divjih vodah.

Leta 2010 je severno od pakistanske prestolnice Islamabad strmoglavilo letalo Airbus A321-200. V nesreči je umrlo vseh 152 potnikov in članov posadke.

Leta 2011 je umrl plesalec, baletni pedagog in koreograf Iko Otrin.

Leta 2013 se je v južni Italiji zgodila huda prometna nesreča. Avtobus, ki je prevažal skupino izletnikov, ki so se vračali iz Neaplja, je na viaduktu trčil v kolono vozil, nato pa prebil varnostno ograjo in zgrmel v prepad. Umrlo je 39 ljudi, ranjenih pa je bilo 19.