Na današnji dan
()
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 58 glasov Ocenite to novico!
France Prešeren
Naš največji pesnik. Foto: France Kidrič:Prešernov album/Arhiv avtorja
Univerza v Ljubljani
Leta 1919 so se začela predavanja na Univerzi v Ljubljani, najstarejši in največji univerzi v Sloveniji. Foto: BoBo
Ozzy Osbourne
Ozzy Osbourne praznuje rojstni dan. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Anja Pärson
Anja Pärson ima 42 zmag v svetovnem pokalu. Marca 2012 se je poslovila od belih strmin. Foto: Reuters
Catherine Middleton, vojvodinja Cambriška
3. decembra 2012 so se končala ugibanja, ali je vojvodinja Kate Middleton noseča ali ne. Vse od poroke kraljevega para so mediji - predvsem ameriški tabloidi - nenehno ugibali, ali je Catherine (prej znana kot Kate) noseča. Foto: EPA

Dodaj v

3. december: Rojstni dan največjega slovenskega pesnika

Na današnji dan
3. december 2017 ob 00:09
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne.

Šolal se je v Ribnici in Ljubljani, pravo pa je študiral na Dunaju. Odvetnik v Kranju je postal šele dve leti pred smrtjo. Prvo pesem Dekletam je objavil v časopisu Illyrisches Blat leta 1827. Rokopise, ki jih je dal v oceno Kopitarju, je razen štirih izjem zažgal.

Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda. Sonetni venec, Sonetje nesreče, Krst pri Savici in druge njegove posamične pesmi so ostale do današnjih dni najlepši in največji dosežki slovenske poezije.


Leta 1368 se je rodil francoski kralj Karl VI.

Leta 1800 se je v Vrbi na Gorenjskem rodil največji slovenski pesnik France Prešeren, med drugim znan po mojstrskih pesnitvah, kot je Sonetni venec, in avtor slovenske himne. Poglavitni gibali njegove lirike sta bili nesrečna ljubezen do dekleta in prav tako ne preveč srečna, čeprav zelo trdna ljubezen do prebujajočega se slovenskega naroda.

Leta 1840 se je rodil Maks Pleteršnik. Slovenski jezikoslovec je zbral veliko besed in izrazov iz različnih znanstvenih in tehničnih področij. Pleteršnikovo največje delo je izdaja slovensko-nemškega slovarja leta 1899. Umrl je leta 1923.

Leta 1850 se je rodil slovenski pisatelj Franc Detela. Njegovo najboljše pripovedno delo je zgodovinska povest Pegam in Lambergar. Pisal je tudi humoreske, satire, povesti in romane. Med romani izstopa Trojka, napisal pa je tudi komedijo Učenjak.

Leta 1867 se je v Ložu na Notranjskem rodil slovenski mladinski pisatelj in dramatik Fran Milčinski.

Leta 1895 se je rodila avstrijska psihoanalitičarka Anna Freud.

Leta 1912 se je s podpisom premirja med Bolgarijo, Srbijo in Črno goro na eni strani ter Turčijo na drugi končala prva vojna na Balkanu.

Leta 1918 se je končala zavezniška londonska konferenca, na kateri so se odločili, da mora Nemčija plačati vojno odškodnino.

Leta 1919 so se začela predavanja na Univerzi v Ljubljani, najstarejši in največji univerzi v Sloveniji. Čeprav so bile določene akademije (predvsem filozofska in teološka) ustanovljene že v 17. stoletju, je bila univerza, sprva pod imenom Ecoles centrales, prvič ustanovljena šele leta 1810 v času Napoleonovih Ilirskih provinc, a je bila kmalu za tem, ko si je Avstrija povrnila oblast nad Slovenijo, ukinjena. Uradno je bila univerza sicer ustanovljena 1. septembra 1919.

Leta 1919 je umrl francoski slikar in grafik Pierre-Auguste Renoir, ki skupaj z Claudom Monetom velja za začetnika francoskega impresionizma. Večinoma je slikal portrete, akte in prizore iz meščanskega življenja.

Leta 1944 se je v Atenah šest tednov po osvoboditvi izpod nemških okupatorjev razplamtela grška državljanska vojna, ko je ELAS, frakcija grških komunistov, napadel grško demokratsko vlado in britanske čete.

Leta 1947 so na Broadwayu premierno zaigrali igro Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje (A Streetcar Named Desire).

Leta 1948 se je rodil angleški pevec Ozzy Osbourne, ki je bil tudi eden izmed ustanoviteljev skupine Black Sabbath.

Leta 1953 se je rodil Boris A. Novak, slovenski pesnik, dramaturg, esejist, prevajalec, predavatelj, literarni teoretik in urednik. Med mnogimi nagradimi, ki jih je prejel za delovanje naj omenimo zgolj nagrado Prešernovega sklada za pesnitev 1001 stih (1984) ter Častni znak svobode Republike Slovenije za prispevek k demokratizaciji, humanitarno dejavnost in promocijo slovenske kulture v tujini (2000).

Leta 1960 se je rodila ameriška filmska igralka Julianne Moore.

Leta 1965 se je rodila Katarina Witt, največja zvezdnica umetnostnega drsanja. Za takratno Vzhodno Nemčijo je osvojila zlati olimpijski medalji v Sarajevu leta 1984 in Calgaryju štiri leta pozneje. Na svetovnih prvenstvih je slavila štirikrat (1984, 1985, 1987 in 1988), na evropskih pa šestkrat.

Leta 1968 se je rodil ameriški igralec Brendan Fraser, ki je med drugim igral v triologiji Mumija in v filmu George iz džungle.

Leta 1970 se je rodil nogometaš Christian Karembeu. Za francosko reprezentanco je odigral 53 tekem. Bil je pomemben člen pri osvojitvi naslova svetovnega prvaka na domačih tleh leta 1998. Leta 2000 je z galskimi petelini slavil še na evropskem prvenstvu, vendar je odigral le eno tekmo.

Leta 1981 je umrl slovenski slikar Nikolaj Omerza, ki je najpogosteje upodabljal mestne vedute Ljubljane in Pirana.

Leta 1997 so v Ottawi predstavniki 121 držav podpisali sporazum, ki je prepovedal izdelovanje in razvoj zemeljskih min. Sporazuma pa niso podpisale ZDA, Kitajska in Rusija.

Leta 1998 je Švedinja Anja Paerson pripravila eno največjih senzacij v zgodovini smučanja in zmagala na slalomu v Mammoth Mountainu. 17-letna smučarka, ki pred tem nikoli ni stala na stopničkah na tekmah svetovnega pokala, si je s štartno številko 36 prvo zmago priborila z odlično drugo vožnjo - po prvi je bila 15.

Leta 2000 je v Ljubljani v 63. letu starosti po dolgotrajni bolezni umrl legendarni radijski reporter Franci Pavšer. Posebej nepozabni so bili njegovi prenosi tekem v alpskem smučanju, ko je znal na poseben način opisati zmagoslavne trenutke Bojana Križaja, Roka Petroviča in drugih junakov snežnih strmin. Športne dogodke je spremljal od leta 1962 do upokojitve leta 1998.

Leta 2012 so z urada princa Williama sporočili, da je vojvodinja Catherine Cambriška noseča. "Njuni kraljevi veličanstvi vojvoda in vojvodinja Cambriška z veseljem oznanjata, da je vojvodinja v veselem pričakovanju," so zapisali v oznanilu. Njun prvorojenec, princ George, se je rodil 22. julija 2013.

c.r.
Prijavi napako
Komentarji
Ta novica trenutno še nima komentarjev.
Kazalo