Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 32 glasov Ocenite to novico!
Režiser Zdravko Pečenko je leta 2007 po scenariju Metke Jakšič posnel igrano-dokumentarni film o življenju in delu dr. Pavla Lunačka z naslovom Vdih življenja. Foto: RTV SLO
Justin Timberlake
Justin Timberlake se z leti vse pogosteje predstavlja kot igralec, čeprav so njegovi največji dosežki še vedno trdno zasidrani v glasbenih vodah. Foto: Reuters
Center Pompidou
Pariški center Pompidou slovi (tudi) po svoji "okrog obrnjeni" zunanjosti, ki je videti kot križanec med gradbenim odrom in serijo cevi. Foto: EPA
Mumford and Sons
Marcus Mumford je s svojim bendom na čelu novega vala priljubljenosti folkglasbe v Veliki Britaniji. Foto: Reuters
Avatar drži rekord najdonosnejšega filma v zgodovini. Foto: EPA
Blanka Doberšek, komentatorka, novinarka in urednica zunanjepolitične redakcije TV Slovenija, je leta 2010 dobila tudi nagrado za življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva. Foto: Stane Sršen / RTV Slovenija

Dodaj v

31. januar: Praznoval bi Pavel Lunaček, junak slovenskih mater

Na današnji dan
31. januar 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Veliko stvari, ki se nam danes zdijo samoumevne, je slovenskim porodnicam omogočil tudi zdravnik Pavel Lunaček. Rodil se je na današnji dan leta 1900.

Zdravnik, ginekolog in porodničar, prof. dr. Pavel Lunaček (1900-1955), je svoje življenje in delo posvetil organizaciji in razvoju ginekološko-porodniške stroke v Sloveniji ter postavil temelje sodobnemu slovenskemu porodništvu. V težkih povojnih razmerah je uvedel strog higienski režim in uspešno zajezil veliko okužb in bolezni, razvil je omrežje stacionarnih in ambulantnih zavodov, dispanzerjev za zdravstveno in socialno varstvo žena, mater in otrok. Zaradi strokovnega vodenja porodnic in porodov se je umrljivost mater in novorojenčkov občutno zmanjšala. Pozornost je namenil tudi izobraževanju tako medicinskih sester in babic kot tudi zdravnikov in se zavzel za ustanovitev popolne Medicinske fakultete v Ljubljani.

"Čeprav so v bolnišnicah, ki jih je zasnoval in vodil, rešili veliko dragocenih življenj, pa tih in skromen, kot je bil, ni govoril o sebi in o svojem velikem delu ves čas boja," je v knjigi Nekoč je bilo o Lunačku zapisala Božena Grosman. "Z novim zaletom se je po vojni podal na preureditev porodniške službe, na preprečevanje bolezni in zdravstveno zaščito žene in matere. Iz svoje porodnišnice je skoraj popolnoma pregnal smrt."

Še prej, med drugo svetovno vojno, je Lunaček kot član matičnega odbora Osvobodilne fronte za Ljubljano vodil zbiranje in pošiljanje sanitetnega materiala za partizane, leta 1942 pa se je tudi sam vključil v narodnoosvobodilno vojsko. V razmerah partizanskega vojskovanja je razvil in uveljavil svojo izvedbo ilegalnih bolnišnic; ranjenci so bili oskrbovani v bolnišnicah zunaj vojnih območij in niso več obremenjevali bojnih enot. Na Slovenskem so postavili približno šestdeset partizanskih bolnišnic.

Lunaček je bil tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dvakrat pa je dobil Prešernovo nagrado.


Leta 1615 je umrl italijanski jezuitski general Claudio Aquaviva.

Leta 1747 so odprli prvo bolnišnico za spolne bolezni London Dock Hospital.

Leta 1839 je umrl Emil Korytko. V Ljubljani se je seznanil s Prešernom in Čopom, ki sta ga navdušila za zbiranje slovenskih ljudskih pesmi.

Leta 1876 je vlada ZDA odredila, da se vsi Indijanci preselijo v rezervate.

Leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil slovenski skladatelj Blaž Arnič. Med drugim je ustvaril devet simfonij, pisal pa tudi koncerte za različna glasbila.

Leta 1915 so Nemci med prvo svetovno vojno proti Rusom uporabili strupene pline.

Leta 1921 se je rodil ameriški pevec italijanskega rodu Mario Lanza. Najbolj je zaslovel v velikih glasbenih filmih. Umrl je leta 1959.

Leta 1929 so iz Sovjetske zveze izgnali revolucionarja in politika Leva Trockega. Med letoma 1918 in 1924 je bil minister za obrambo, ustanovil je Rdečo armado. Po Leninovi smrti je neuspešno poskušal postati njegov naslednik, močno je kritiziral Josipa Visarijonoviča Stalina. Leta 1927 so ga izključili iz Komunistične partije. Stalinov agent ga je leta 1940 ubil v mehiški prestolnici.

Leta 1933 je umrl angleški pisatelj in dramatik John Galsworthy, Nobelov nagrajenec za književnost leta 1932. Njegovo najobsežnejše in tudi najbolj znano delo je Saga o Forsytih, kronika bogate meščanske družine v poznoviktorijanskem obdobju.

Leta 1944 je umrl francoski pisatelj Hippolyte Jean Giraudoux.

Leta 1946 je ustavodajna skupščina Jugoslavije sprejela prvo ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije. Ustava je temeljila na odločitvah Avnoja.

Leta 1950 je Harry Truman sporočil javnosti, da podpira izdelavo vodikove bombe, ki je imela teoretično stokrat večjo moč kot atomski bombi, ki so ju Američani odvrgli na Japonsko v II. svetovni vojni.

Leta 1953 je zaradi poplave na Nizozemskem umrlo več kot 1.800 ljudi.

Leta 1966 je bilo izstreljeno rusko plovilo Luna 9.

Leta 1971 je vesoljsko plovilo Apollo 14, ki so ga Američani izstrelili iz Cape Canaverala, pristalo na Luni.

Leta 1977 so v Parizu odprli Pompidoujev center.

Leta 1981 se je rodil ameriški pevec Justin Timberlake.

Leta 1987 se je rodil Marcus Mumford, glasbenik in pevec britanske indie folk zasedbe Mumford & Sons.

Leta 1988 je po veleslalomski zmagi v Kranjski Gori Mateja Svet ugnala vse tekmice še v slalomu. Drugo mesto sta zasedli Švicarka Vreni Schneider in Avstrijka Roswitha Steiner. Obe sta zaostali za 60 stotink sekunde. To je bila edina zmaga Svetove v slalomih za svetovni pokal.

Leta 1995 je umrl ameriški dramatik, gledališki igralec in gledališki režiser George Francis Abbott.

Leta 2003 je Radomir Antić postal novi trener nogometašev Barcelone. Nekdanji jugoslovanski reprezentant je v Španiji leta 1996 z madridskim Atleticom osvojil tako državni kot tudi pokalni naslov. Nasledil je Luisa van Gaala, ki ga je vodstvo Barcelone odpustilo zaradi slabih rezultatov.

Leta 2006 je v 79. letu umrla Coretta Scott King, vdova po umorjenem borcu za državljanske pravice Martinu Luthru Kingu.

Leta 2007 so britanski arheologi razkrili, da so v Durrington Wallsu odkrili najstarejšo neolitsko naselje na britanskih tleh (vas naj bi bila zgrajena okrog leta 2600 pr. n. št.). Prepričani so, da so v njej živeli graditelji skrivnostnega spomenika Stonehenge.

Leta 2008 so islamski skrajneži na svoji spletni strani sporočili, da je bil ubit eden izmed vodilnih mož teroristične mreže Al Kaida v Afganistanu. Podrobnosti smrti Libijca Abuja Laita Al Libija niso znane - le to, da "je umrl kot mučenik".

Leta 2009 je Serena Williams osvojila deseti turnir za grand slam. V Melbournu je v finalu s 6:0 in 6:3 premagala Dinaro Safino.

Leta 2009 je Papež Benedikt XVI. celjskega škofa Antona Stresa imenoval za nadškofa pomočnika mariborskemu nadškofu, metropolitu Francu Krambergerju.

Leta 2010 je smučarski skakalec Robert Kranjec v Oberstdorfu z 2. mestom dobil neposredni obračun z Gregorjem Schlierenzauerjem (7.) za mali kristalni globus v smučarskih poletih. Po treh posamičnih tekmah je Kranjec slavil zmago s kar 260 točkami, drugo mesto pa je z 79 točkami zaostanka osvojil Schlierenzauer.

Leta 2010 so močno oboroženi pripadniki mamilarske tolpe vdrli na srednješolsko zabavo v mehiškem mestu Ciudad Juarez in ubili 13 ljudi. Ciudad Juarez, ki leži ob meji z ZDA, ni samo najbolj krvavo mehiško mesto, ampak velja tudi za eno najnevarnejših na svetu. Obračuni med konkurenčnimi mamilarskimi tolpami, ki se bojujejo za nadzor nad trgovino z mamili in nad donosnimi tihotapskimi potmi proti severu, so del mestnega vsakdana.

Leta 2010 Avatar režiserja Jamesa Camerona je postal prvi film v zgodovini, ki je prebil magično mejo dveh milijard dolarjev zaslužka.

Leta 2011 je športni direktor Olimpije Mile Ačimović potrdil, da je odlični strelec Dare Vršič s klubom podpisal dveletno pogodbo.

Leta 2012 je dolgoletna urednica in novinarka Blanka Doberšek prejela priznanje RTV Slovenija za najodmevnejše dosežke oz. priznanje za življenjsko delo. V novinarski karieri je ustvarila kar 39 dokumentarnih oddaj, ki so večinoma prikazovale razmere v Aziji. Poleg tega je na svoji dolgoletni novinarski poti pripravila ogromno prispevkov, na desetine oddaj Zrcalo tedna, izpeljala številne prenose, ob najpomembnejših zunanjepolitičnih dogodkih, kot so bili vstop Slovenije v OZN, obisk nekdanjih ameriških predsednikov Billa Clintona in Georgea Busha v Sloveniji, olimpijskih iger v Pekingu …

C. R.
Prijavi napako
Kazalo