Na današnji dan
JBTZ
Podpora četverici zaprtih. Foto: MMC RTV SLO
Adolf Eichmann
Leta 1962 so v Izraelu usmrtili nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna. Med letoma 1933 in 1945 je bil eden glavnih organizatorjev množičnih deportacij Judov. Foto: MMC RTV SLO
Leta 1976 se je rodil irski igralec Colin Farrell. Foto: EPA
Kenenisa Bekele
Kenenisa Bekele je leta 2004 postavil mejnik v teku na 5.000 metrov. Foto: EPA
Nicklas Lidström
Nicklas Lidström je štirikrat dvignil Stanleyjev pokal. Foto: EPA
Radamel Falcao
Radamel Falcao je leta 2013 za 60 milijonov evrov iz Atletica prestopil v Monaco. Foto: EPA

Dodaj v

31. maj: Aretaciji Janeza Janše in Ivana Borštnerja

Zgodilo se je na današnji dan leta ...
31. maj 2018 ob 00:03
Ljubljana - MMC RTV SLO

Na današnji dan leta 1988 so aretirali Janeza Janšo in Ivana Borštnerja, s čimer se je začela tako imenovana afera JBTZ, ki je pospešila prizadevanja za demokratizacijo, politični pluralizem in spoštovanje človekovih pravic v takratni socialistični Sloveniji ter pospešila pot do osamosvojitve.

31. maja 1988 sta slovenska služba državne varnosti in vojaška varnostna služba zaradi suma izdaje vojaške skrivnosti sočasno aretirali tedanjega novinarja Mladine Janeza Janšo in pripadnika JLA Ivana Borštnerja. Štiri dni pozneje je bil aretiran tudi takratni notranjepolitični urednik Mladine David Tasić, odgovornega urednika Mladine Francija Zavrla pa oblastem ni uspelo aretirati. 18. julija 1988 se je zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti začel proces proti četverici, senat vojaškega sodišča pa je vse štiri obsodil na zaporne kazni. Vsi so tudi odšli v zapor, a so bili že kmalu pogojno izpuščeni na prostost. Uradno pa so bili rehabilitirani leta 1995, ko je slovensko vrhovno sodišče proces proti četverici razveljavilo.

Afera JBTZ je predstavljala vrhunec napetosti med slovensko civilno družbo in takratno Jugoslovansko ljudsko armado, številne pa je presenetil tako silovit odziv civilne družbe. V znak protesta je bil namreč že na dan aretacije Janše ustanovljen Odbor za varstvo pravic Janeza Janše, ki se je po aretacijah preostalih obtoženih 3. junija preimenoval v Odbor za varstvo človekovih pravic - številni so mu nadeli tudi ime Bavčarjev odbor -, ki je organiziral množične proteste na Roški. Odbor je prerasel v najmočnejšo organizacijo civilne družbe v obdobju slovenske pomladi in je spodbudil nastajanje novih političnih organizacij.


Leta 1578 so v Rimu po naključju našli katakombe.

Leta 1656 se je rodil francoski skladatelj in violinist Marin Marais.

Leta 1764 je v Ljubljani umrl največji slovenski baročni slikar in najpomembnejši stenski slikar pri nas, Franc Jelovšek. Njegove oljne podobe izžarevajo toplo domačnost, patetiko in kompozicijsko polnost.

Leta 1809 je umrl znameniti skladatelj Joseph Haydn, ki velja za prvega klasika v glasbi in prvega velikega simfoničnega ustvarjalca. Haydn je eden najpomembnejših predstavnikov dunajskega klasicizma, vodilni ustvarjalec klasicistične simfonije in godalnega kvarteta.

Leta 1819 se je rodil ameriški pesnik Walt Whitman. Njegove pesmi so zbrane v knjigi Travne bilke. Umrl je leta 1892.

Leta 1854 je v Zagrebu umrl skladatelj Vatroslav Lisinski, avtor prve hrvaške nacionalne opere in utemeljitelj hrvaške umetne glasbe. Lisinski je zavestno iskal svoj izraz v narodnih motivih, zapustil pa je več kot sto raznovrstnih glasbenih del. Njegovo najbolj znano delo je opera Ljubezen in zloba.

Leta 1884 je John Harvey Kellogg patentiral koruzne kosmiče.

Leta 1887 se je rodil francoski diplomat in pisatelj, ki je za svoje delo prejel Nobelovo nagrado, Saint-John Perse.

Leta 1902 se je s podpisom premirja v Pretorii končala burska vojna (1899-1902). Buri so morali izročiti britanski vojski orožje in priznati suverenost britanskega kralja.

Leta 1910 je bila ustanovljena Južnoafriška unija.

Leta 1911 se je rodil francoski ekonomist in nobelovec Maurice Allais.

Leta 1916 se je začela največja pomorska bitka pri Jutlandu med nemško in britansko vojno mornarico.

Leta 1923 se je rodil monaški knez Rainier III.

Leta 1924 sta Sovjetska zveza in Kitajska podpisali sporazum, s katerim se je Sovjetska zveza zavezala, da bo spoštovala suverenost Kitajske nad zunanjo Mongolijo.

Leta 1948 se je rodil angleški glasbenik, član skupine Led Zeppelin, John Bonham. Umrl je leta 1980.

Leta 1952 se je Dwight David Eisenhower upokojil iz aktivne vojske, v kateri je med drugo svetovno vojno delal kot vrhovni poveljnik zavezniških sil.

Leta 1961 je bila ustanovljena Južnoafriška republika.

Leta 1962 so v Izraelu usmrtili nacističnega zločinca Adolfa Eichmanna. Med letoma 1933 in 1945 je bil eden glavnih organizatorjev množičnih deportacij Judov.

Leta 1965 se je rodila ameriška filmska igralka Christa Brooke Camille Shields.

Leta 1969 sta John Lennon in Yoko Ono posnela pesem Give Peace a Chance, prvi singel, ki ga je kateri izmed članov skupine The Beatles posnel sam. Pesem sta posnela iz svoje postelje v hotelu v Montrealu.

Leta 1970 je potres sprožil zemeljski plaz, ki je zasul perujski Yungay. Umrlo je več kot 47 tisoč ljudi.

Leta 1972 je Ajax postal evropski prvak v nogometu, potem ko je v finalu Pokala državnih prvakov z 2:0 premagal Inter. Oba gola je dosegel Johan Cruyff.

Leta 1974 sta Izrael in Sirija podpisala sporazum o umiku izraelskih enot z Golanskega višavja.

Leta 1975 se je rodil smučarski skakalec Toni Nieminen. Na olimpijskih igrah v Albertvillu leta 1992 je Finec s samo 16 leti osvojil dve zlati medalji. V isti sezoni je osvojil tudi svetovni pokal. 17. marca leta 1994 je postal prvi Zemljan, ki je poletel 200 metrov in obstal na nogah.

Leta 1976 se je rodil irski igralec Colin Farrell.

Leta 1976 je umrl francoski biolog in nobelovec Jacques Monod.

Leta 1977 je bila dokončana gradnja naftovod Transaljaska med severom in jugom Aljaske.

Leta 1987 so po evropskih tirih začeli voziti vlaki eurocity.

Leta 1988 se je z aretacijo Janeza Janše in Ivana Borštnerja začela afera JBTZ, ki je pomembno vplivala na demokratizacijo slovenske družbe in osamosvojitev.

Leta 1990 so na ameriških tv-postajah prvič predvajali nanizanko Seinfeld.

Leta 1995 je umrl slovenski skladatelj Pavel Šivic.

Leta 1997 sta se v teku na 150 metrov v Torontu pomerila Kanadčan Donovan Bailey in Američan Michael Johnson, junaka najhitrejših tekaških obračunov (100 m oziroma 200 metrov) na olimpijskih igrah v Atlanti. Zmagal je Bailey, olimpijski prvak in takratni rekorder na 100 metrov, ki je s tem zaslužil 1,5 milijona dolarjev, kar je rekordni znesek v atletiki.

Leta 2001 je Zoran Klemenčič na 12. etapi kolesarske Dirke po Italiji osvojil drugo mesto. Slavje mu je preprečil Italijan Matteo Tossato.

Leta 2003 so v Murphyju v Severni Karolini ujeli Erica Rudolpha, odgovornega za bombni napad med poletnimi olimpijskimi igrami leta 1996 v Atlanti.

Leta 2004 je Etiopijec Kenenisa Bekele na atletskem mitingu v Henglu na Nizozemskem postavil svetovni rekord v teku na 5.000 metrov. S časom 12:37,35 je za dobri dve sekundi popravil prejšnjo najboljšo znamko, ki je bila od leta 1998 v lasti rojaka Gebrselassija.

Leta 2005 je W. Mark Felt novinarju revije Vanity Fair priznal, da je on neimenovani vir iz škandala Watergate, znan kot Globoko grlo (Deep Throat).

Leta 2012 je legendarni 42-letni švedski hokejist Nicklas Lidström končal športno pot. Kar 20 let je navduševal v dresu Detroit Red Wingsov.

Leta 2013 je Radamel Falcao za 60 milijonov evrov iz madridskega Atletica prestopil v Monaco.

D. S.
Prijavi napako
Kazalo