Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 29 glasov Ocenite to novico!
Že leta 1920 je bila pod sankališčem v Bohinjski Bistrici zgrajena "Žižkova" skakalnica, ki je omogočala skoke do 15 metrov. Nedolgo zatem, leta 1932, se je začela gradnja smuških skakalnic v dolini Tamar pod Poncami, leta 1934 pa je bila po načrtih Rožmana in Bloudka zgrajena tako imenovana "mamutska" skakalnica, ki je s kasnejšimi predelavami omogočala skoke tudi preko 100 metrov. Foto: EPA
Šrilanka si je neodvisnost izborila še pod imenom Cejlon. Foto: EPA
Alice Cooper
Alice Cooper se je rodil leta 1948. Foto: EPA
Natalie Imbruglia: v zgodovino glasbe se bo verjetno vpisala samo z uspešnico Torn. Foto: EPA
Pirmin Zurbriggen
Pirmin Zurbriggen je bil eden najboljših smučarjev v osemdesetih letih. Foto: EPA
Facebook je najbolj priljubljeno spletno družbeno omrežje v vseh državah po svetu, razen na Kitajskem, Japonskem, v Rusiji, Južni Koreji in Vietnamu. Foto: EPA

Dodaj v

4. februar: Prvi skakalci poletijo z "mamutske" skakalnice

Na današnji dan
3. februar 2018 ob 23:54,
zadnji poseg: 3. februar 2018 ob 23:54
Ljubljana - MMC RTV SLO

4. februarja leta 1934, v dneh državnega smučarskega prvenstva, je krst doživela nova velika smučarska skakalnica v Planici; opisovali so jo kar kot "mamutsko".

Nova skakalnica naj bi omogočala skoke do 70 metrov, dokončno zgrajena pa do takrat neverjetnih 80 metrov. Za slovenske športnike in za Slovence na splošno je bil to velik dan. Iz Ljubljane je do Rateč pripeljal poseben vlak, mnogo obiskovalcev je prišlo v Planico peš ali na smučeh. Zastopana je bila vsa slovenska elita, prišla sta ban Dravske banovine in rektor ljubljanske univerze, iz Beograda pa se je pripeljal celo minister za šport.

Nova skalanica naj bi sicer omogočala skoke do 70 metrov, toda vreme za to ni bilo najprimernejše. Sneg se je topil in tekmovanje je bilo v nevarnosti, vendar se je konstruktor skakalnice Ivan Rožman lotil snega s salmiakom, soljo in razpršilcem za trte. Sol je toliko zmehčala sneg, da je salmiak lahko prodrl globlje in povzročil zamrzovanje. Tako so torej že med prvim tekmovanjem v Planici izumili snežni cement; to je bilo za tekmovalce in trenerje posebno odkritje.

Poleg desetih domačih skalcev sta pred 80 leti v Planici nastopila še dva gosta, Nemec Hunger in Norvežan Jahr. Ta je s prvim skokom dosegel daljavo 55 metrov.


Leta 211 je umrl rimski cesar Septimius Severus. Cesarstvo sta si razdelila njegova sinova Caracalla in Geta, ki sta se zaradi nasledstva sprla.

Leta 1677 se je rodil nemški skladatelj Johann Ludwig Bach.

Leta 1783 je Velika Britanija uradno oznanila, da bo nehala izvajati sovražne dejavnosti proti ZDA.

Leta 1789 je bil izvoljen prvi predsednik Združenih držav Amerike George Washington. Njegova glavna cilja sta bila združitev naroda in zaščita interesov nove države. Leta 1792 so ga spet izvolili za predsednika, leta 1797 pa je zavrnil tretji mandat in se upokojil. Umrl je 14. decembra 1799.

Leta 1794 so Francozi prepovedali suženjstvo na vseh teritorijih, ki so pripadala njihovi državi.

Leta 1801 je v Mariabrunnu pri Dunaju umrl slovenski preroditelj, jezikoslovec in prevajalec Marko Pohlin. Pisal je nabožne knjige, učbenike, njegovo najbolj znano delo pa je Kraynska grammatika, ki je izšla leta 1768.

Leta 1815 se je rodil Josip Juraj Strossmayer, hrvaški škof, razsvetljenec in mecen. Umrl je leta 1905. Zavzemal se je za združitev hrvaških pokrajin in združitev južnih Slovanov.

Leta 1862 so v Santiagu na Kubi začeli izdelovati beli rum znamke bacardi. Bacardi je ustanovil Don Facundo Bacardi Masso.

Leta 1864 je bila v Ljubljani z dovoljenjem dunajske vlade ustanovljena Slovenska matica, za ustanovitev katere so dali pobudo štajerski domoljubi.

Leta 1871 se je rodil predsednik Weimarske republike Friedrich Ebert.

Leta 1894 je v Parizu umrl belgijski izdelovalec glasbil Antoine Joseph Adolphe Sax, rojen 6. novembra 1814. Izumil je saksofon, saksovo trombo in saksove rogove.

Leta 1900 se je rodil francoski pesnik Jacques Henri Marie Prevert, "pesnik Pariza", ki je pisal predvsem hvalnice ljubezni. V mladosti (med leti 1925–1929) je sodeloval s skupino nadrealistov, med leti 1930 in 1940 pa je pisal tudi filmske scenarije. Že njegov prvenec Besede (1945) so prodali v 150 tisoč izvodih, pa tudi druge zbirke so dosegle visoke naklade in se priljubile različnim plastem bralcev, saj tako teme kot njegov pogovorni jezik nagovarjta bralca na dostopen in neposreden način.

Leta 1902 se je rodil ameriški pilot Charles Augustus Lindbergh II., ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. Umrl je leta 1974.

Leta 1913 se je v Tuskegeeju v ameriški zvezni državi Alabama rodila Rosa Louise McCauley Parks. Bila je šivilja in borka za pravice temnopoltih, ki jo je ameriški kongres imenoval za mater gibanja za človekove pravice v zdajšnjih časih. Parksova je znana predvsem po tem, da se je 1. decembra 1955 uprla zahtevi avtobusnega voznika, ki ji je ukazal, naj odstopi sedež belcu. Sledila sta priprtje in sojenje zaradi državljanske nepokorščine.

Leta 1921 se je v Kočevju rodil gledališki in filmski igralec Bert Sotlar. V gledališču je odigral več kot 60 vlog; te so bile zaradi njegovega zvočnega glasu in možate postave realistično oblikovane in značajsko izrazito profilirane, zlasti junaški in komični liki. Poleg številnih priznanj je igralec Bert Sotlar leta 1974 prejel Prešernovo nagrado, leta 1982 pa Borštnikov prstan. Nastopil je tudi v številnih slovenskih in jugoslovanskih filmih, med drugim v filmih Svet na Kajžarju, Ne joči, Peter, Tistega lepega dne, Lucija, Tri četrtine sonca in Deseti brat.

Leta 1922 se je rodil slovenski kipar Jakob Savinšek. Umrl je leta 1961. Rad je imel monumentalne ekspresivne oblike in psihološko poglobljene portrete.

Leta 1925 je umrl nemški arhitekt in arheolog Robert Koldewey.

Leta 1927 je v ameriške kinematografe prišel prvi zvočni film. To je bil Pevec džeza (The Jazz Singer), v katerem je glavno vlogo odigral Al Jolson.

Leta 1934 so prvič preizkusili Bloudkovo velikanko. Na državnem prvenstvu je zmagal Franc Palme z državnim rekordom (60 metrov).

Leta 1936 je radij postal prvi radioaktivni element, ki so ga začeli pridobivati sintetično.

Leta 1938 se je v kinematografih pojavil Disneyjev film Sneguljčica in sedem palčkov (Snow White and the Seven Dwarfs). Postal je zelo uspešen film, ki je ustvarjalcem prinesel veliko denarja, celo največ izmed vseh filmov, ki so uzrli platna v tistem letu.

Leta 1945 se je na Jalti začela konferenca, na kateri so se zbrali trije najpomembnejši voditelji zavezniških držav, Sovjetske zveze, Velike Britanije in Združenih držav Amerike − Stalin, Churchill in Roosevelt. Sklenili so dogovor o zadnjih vojaških operacijah proti Nemčiji in Japonski in povojni razdelitvi sveta. Na konferenci je Sovjetska zveza pristala, da bo vstopila v vojno proti Japonski. Nemčijo naj bi delili na štiri okupacijske cone, govorili pa so tudi o osnovah organizacije Združenih narodov.

Leta 1946 se je rodil RTV napovedovalec Janez Kranjc, brat napovedovalke Marije Velkavrh, prve bralke slovenskega TV dnevnika leta 1968. Po desetih mesecih govornega usposabljanja je prvič stopil pred mikrofon Radia Ljubljana 21. julija 1969. Z izjemno markantno barvo glasu in govorno tehniko, je takoj očaral številne radijske poslušalce, kmalu so ga povabili tudi na Televizijo Ljubljana, kjer je bral TV dnevnik. Kot RTV napovedovalec je Janez Kranjc na RTV Ljubljana delal od leta 1969 vse do pomladi leta 1973, ko je odšel na služenje vojaškega roka, kjer je avgusta istega leta izgubil življenje v prometni nesreči.

Leta 1948 se je rodil ameriški glasbenik Alice Cooper.

Leta 1948 je Cejlon, ki se je kasneje preimenoval v Šrilanko, postal neodvisna država.

Leta 1962 je prvič izšla knjiga Iana Fleminga The Living Daylights.

Leta 1963 se je rodil švicarski alpski smučar Pirmin Zurbriggen. Kot prvemu mu je uspelo slaviti vsaj enkrat v vseh petih disciplinah. Štirikrat je osvojil veliki kristalni globus za skupno zmago v svetovnem pokalu (1984, 1987, 1988 in 1990), kjer je nanizal kar 40 zmag (10 v smuku, 10 v superveleslalomu, 7 v veleslalomu, 11 v kombinaciji in 2 v slalomu). Na olimpijskih igrah leta 1988 v Calgaryju je dobil smuk, tretji pa je bil v superveleslalomu. Na svetovnem prvenstvu leta 1985 v Bormiu je zmagal v smuku in kombinaciji. Dve leti kasneje je bil v Crans Montani najboljši v superveleslalomu in veleslalomu.

Leta 1973 se je rodil mehiški boksar Oscar De La Hoya. Leta 1992 je postal olimpijski prvak v Barceloni. V svoji karieri je dobil 37 dvobojev, od tega 29-krat z nokavtom, štirikrat pa je izgubil. Naslov svetovnega prvaka je osvojil v šestih različnih kategorijah.

Leta 1975 se je rodila avstralska glasbenica in igralka Natalie Imbruglia.

Leta 1983 je zaradi anoreksije umrla ameriška pevka in članica skupine The Carpenters Karen Carpenter. Stara je bila 33 let.

Leta 1988 se je rodila ameriška telovadka Carly Patterson.

Leta 1997 je bil O. J. Simpson spoznan za civilno odgovornega za smrti Nicole Brown Simpson in Ronalda Goldmana.

Leta 1999 je bil za venezuelskega predsednika izvoljen Hugo Chavez Frias.

Leta 2001 je Rus Pavel Rostovcev je na svetovnem biatlonskem prvenstvu na Pokljuki osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v zasledovalni tekmi. Rus, ki je zmagal že v šprintu, je prehitel Francoza Raphaela Poireeja za 5,9 sekunde. Tretje mesto je zasedel Nemec Sven Fischer z zaostankom 45,6 sekunde. Tomas Globočnik je z 18. napredoval na izvrstno 7. mesto.

Leta 2001 je umrl ameriški džezovski trombonist in skladatelj J. J. Johnson.

Leta 2003 se je Zvezna republika Jugoslavija s sprejetjem ustave preoblikovala v ohlapnejšo konfederacijo dveh državnih enot in privzela novo ime, Državna skupnost Srbije in Črne gore.

Leta 2004 je Mark Zuckerberg ustanovil novo družbeno spletno omrežje, ki je kmalu zaslovelo in se začelo razraščati pod imenom Facebook.

Leta 2005 je umrl slovenski skladatelj in pedagog Janez Bitenc.

Leta 2005 je Hrvatica Janica Kostelic je prepričljivo zmagala v kombinaciji na svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju v Santa Caterini. Branilka naslova, ki je vodila že po smuku, je za 1,45 sekunde prehitela Švedinjo Anjo Pärson, tretja pa je bila Avstrijka Marlies Schild. Tina Maze je bila 10.

Leta 2009 je umrl Lux Interior, frontman rockskupine The Cramps. Rodil se je leta 1946.

Leta 2012 je umrla Florence Green, zadnja veteranka 1. svetovne vojne.

A. J.
Prijavi napako
Kazalo