Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.1 od 52 glasov Ocenite to novico!
4. julij, dan neodvisnosti, ognjemet, ZDA
4. julija v ZDA praznujejo dan neodvisnosti, ki ga vsako leto zaznamujejo ognjemeti in zabave. Foto: Reuters
Železniški tiri
Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction Railway, prva železniška proga na dolge razdalje. Foto: BoBo
Ciril Zlobec
Zlobec je za svoje književno delo prejel že več nagrad, med drugim Tomšičevo (1956), Prešernovo (1982), Župančičevo (1976) in Veronikino nagrado. Foto: BoBo
Leta 1950 je začel oddajati radio Svobodna Evropa. Foto: BoBo
Marie Curie je bila pionirka na področju raziskovanja sevanja in prva ženska, ki je prejela Nobelovo nagrado. Foto: MMC RTV SLO
Janez Janša in Urška Bačovnik Janša
Janez Janša in Urška Bačovnik sta se spoznala v gorah, v javnosti pa sta se kot par prvič pojavila leta 2006 na proslavi ob dnevu reformacije. Skupaj imata dva otroka. Foto: BoBo
Veliki hadronski trkalnik je zgradila Evropska organizacija za jedrske raziskave, namenjen pa je za trkanje nasprotnih tokov (žarkov) protonov z zelo veliko kinetično energijo. Foto: EPA

Dodaj v

4. julij: Rojstni dan Združenih držav Amerike

Na današnji dan
4. julij 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1776 so na drugem kontinentalnem kongresu ZDA izdale deklaracijo o neodvisnosti, s katero so razglasile avtonomijo od britanske vlade.

Leta 1774 je bil v Pensilvaniji sklican kontinentalni kongres, kamor je svoje predstavnike poslalo 13 držav ustanoviteljic bodočih Združenih držav Amerike. Drugi kontinentalni kongres leta 1776 je 4. julija izdal deklaracijo o neodvisnosti. Peticija o avtonomiji je sprožila ukrepanje britanskih čet, ki so se spopadle s kontinentalno milico pod vodstvom Georgea Washingtona.

Čeprav je bila ameriška neprofesionalna vojska slabša, je zaradi motiviranosti in okretnosti ter poznavanja terena zmagovala v številnih bitkah, nazadnje pa so revolucionarjem na pomoč priskočili še Francozi, ki so videli priložnost za izgon Britancev iz Amerike. Pariška pogodba 1783 je priznala neodvisnost Združenih držav.

Osamosvojitev je imela izrazito pozitiven vpliv na zemljiške posestnike in plantažnike, medtem ko nebeli nelastniki, ženske in temnopolti prebivalci niso čutili pridobitev. Nova suverenost ni pomenila nič dobrega niti za Indijance, saj priseljenci niso imeli več ovir pri svobodnem širjenju v notranjost celine. Nova država je pomenila tudi začetek vprašanja suženjstva, revolucija je namreč potekala na idealih enakih možnosti za vse.


Leta 1187 je Saladin premagal križarskega poveljnika Guya iz Lusignana.

Leta 1546 je umrl tržaški škof Peter Bonomo. Pod vplivom Erazma Rotterdamskega je postal privrženec reformatorskega gibanja in tako vplival tudi na Primoža Trubarja.

Leta 1776 je bila v Združenih državah Amerike podpisana in sprejeta izjava o neodvisnosti, ki jo je sestavil Thomas Jefferson. Amerika se je tako odcepila od Velike Britanije.

Leta 1802 so odprli vojaško akademijo v West Pointu.

Leta 1803 so ZDA tudi javno oznanile, da bodo odkupile Louisiano od Francije.

Leta 1804 se je v Salemu (Massachusetts) rodil ameriški pisatelj Nathaniel Hawthorne. Zaslovel je z zbirko novel Dvakrat povedane zgodbe.

Leta 1807 se je rodil Guiseppe Garibaldi, italijanski narodni junak. Osvobodil je južno Italijo in jo izročil kralju Viktorju Emanuelu II. Poskusa, da bi premagal papeško vojsko v letih 1862 in 1867, sta mu spodletela.

Leta 1810 je guverner Ilirskih provinc Auguste Marmont z odlokom uvedel pouk v slovenščini.

Leta 1826 sta ob 50. obletnici ameriške neodvisnosti umrla nekdanja ameriška predsednika in sopodpisnika deklaracije neodvisnosti John Adams in Thomas Jefferson.

Leta 1831 je umrl ameriški predsednik James Monroe, najbolj znan po t. i. Monroejevi doktrini.

Leta 1837 je bila med Birminghamom in Liverpoolom odprta Grand Junction Railway, prva železniška proga na dolge razdalje.

Leta 1846 se je rodil slovenski književni zgodovinar, kritik in urednik Fran Levec. Znan je predvsem po izdajah zbranih del številnih slovenskih avtorjev, napisal je slovenski pravopis, pomemben pa je tudi kot organizator šolstva.

Leta 1848 je začel izhajati prvi slovenski politični časopis Slovenija.

Leta 1848 je v Parizu umrl francoski pisatelj in vikont Francois Rene de Chateaubriand. Velja za predstavnika zgodnje romantike, pot ji je utiral z novelami in romani Atala, Rene in Mučeniki. Napisal je še esej Genij krščanstva in Spomini z onkraj groba.

Leta 1855 je izšla prva izdaja Whitmanovih Travnih bilk.

Leta 1859 so se pri Magenti francosko-piemontske čete spopadle z avstrijskimi.

Leta 1872 se je rodil ameriški predsednik John Calvin Coolidge mlajši.

Leta 1888 je umrl nemški pisatelj Theodor Storm. Bil je mojster opisovanja narave in preprostega življenja.

Leta 1894 je Sanford Dole razglasil Republiko Havaji.

Leta 1902 se je rodil ameriški gangster judovskega rodu Maier Suchowljansky, bolj znan kot Meyer Lansky.

Leta 1925 se je v Ponikvah na Krasu rodil slovenski pesnik, prevajalec in publicist Ciril Zlobec. Najbolj znana pesniška zbirka je Pesmi štirih - skupaj s Kovičem, Menartom in Pavčkom.

Leta 1934 je v Sallanchesu v Franciji umrla poljsko-francoska fizičarka in kemičarka Marie Sklodowska Curie.

Leta 1940 je Italija napadla Sudan.

Leta 1941 je CK KPJ sklenil začeti vstajo; v spomin na to se je v nekdanji Socialistični federativni republiki Jugoslaviji praznoval dan borca.

Leta 1942 je ameriško vojno letalstvo prvič bombardiralo tretji rajh.

Leta 1945 so zahodni zavezniki in ZSSR priznali Avstrijo.

Leta 1946 so Filipini postali samostojna država pod močnim vplivom Združenih držav Amerike.

Leta 1950 je začel oddajati radio Svobodna Evropa.

Leta 1954 je ZR Nemčija v finalu svetovnega nogometnega prvenstva v Bernu senzacionalno premagala Madžarsko s 3:2. Junak finala na stadionu Wankdorf je bil Helmut Rahn. Vsi nemški nogometaši so postali pravi narodni junaki. Po tekmi so posneli celo film Čudež v Bernu.

Leta 1970 je Tonga, ki jo sestavlja 170 otokov, postala neodvisna država.

Leta 1970 je umrl ameriški slikar judovskega rodu Barnett Newman.

Leta 1976 so izraelski komandosi v Entebbeju (Uganda) osvobodili večino potnikov in članov posadke iz francoskega letala, ki so ga ugrabili propalestinski ugrabitelji.

Leta 1997 je na Marsu pristala sonda Pathfinder.

Leta 2002 je ob nesreči tovornega boeinga 707 v Banguiju (Srednjeafriška republika) umrlo 25 ljudi.

Leta 2003 je umrl ameriški glasbenik soula Barry White.

Leta 2009 sta se poročila slovenski politik Janez Janša in 20 let mlajša zdravnica Urška Bačovnik.

Leta 2009 so ponovno odprli Kip svobode za obiskovalce. Skoraj osem let je bil zaprt iz varnostnih razlogov, saj so se Američani bali, da se lahko ponovi teroristični napad na stolpa WTC, ki se je zgodil 11. septembra 2001. Kip je bil ponovno zaprt leta 2012 zaradi obnove stopnišča. Po obnovi je bil odprt le en dan, saj je ravno takrat v New Yorku pustošil orkan Sandy. Kip so za obiskovalce ponovno odprli 4. julija 2013.

Leta 2012 so raziskovalci v velikem hadronskem trkalniku (LHC) v Cernu odkrili nov delec in predstavili "močne dokaze", da je to 40 let iskani Higgsov bozon. Možnost, da se je pojavila napaka, je bila ocenjena na 1 proti 2,5 milijona.

Leta 2012 je Kitajska razglasila zaključek gradnje največje hidroelektrarne na svetu. Po 18 letih, več kot 50 milijardah dolarjev, 1,3 milijona razseljenih ljudi in 100 smrtnih žrtvah se je z namestitvijo zadnje turbine končal projekt izgradnje ogromnega kitajskega Jeza treh sotesk. Skupna zmogljivost hidroelektrarne na reki Jangce znaša 22,5 gigavatov, to pa je 11 odstotkov vse električne energije, proizvedene v kitajskih hidroelektrarnah.

...
Prijavi napako
Kazalo