Na današnji dan
Fran Erjavec
Fran Erjavec je bil poleg Frana Levstika najboljši stilist svoje dobe. Foto: Wikipedia
Leta 1972 je ameriški plavalec Mark Spitz postal prvi športnik, ki je na enih olimpijskih igrah osvojil sedem zlatih medalj. Foto: EPA
Leta 2006 je umrl lovec na krokodile in avstralska televizijska legenda Steve Irwin. Foto: EPA
Ariel Castro
Ariel Castro je več let zadrževal trojico deklet na svojem domu v Clevelandu. Foto: EPA

Dodaj v

4. september: Rodil se je pisatelj Fran Erjavec

Na današnji dan
4. september 2018 ob 00:02
Ljubljana - Radio Slovenija

Na današnji dan leta 1834 se je rodil slovenski naravoslovec in pisatelj Fran Erjavec.

Erjavec sodi v generacijo književnikov, ki je v petdesetih letih 19. stoletja ustvarila začetke slovenske proze in pripovedništva. Od Janeza Trdine in Frana Levstika se je ločil po tem, da ni iskal izhodišč za delo v ljudskem slovstvu, ampak v znanosti, naravoslovju, opazovanju narave, pa tudi v narodopisju in opazovanju socialnega okolja.

Erjavec je leta 1859 na Dunaju diplomiral iz prirodopisa in kemije ter bil pozneje profesor na realkah v Zagrebu in Gorici. Preučeval je rastlinstvo in živalstvo, zlasti mehkužce, ter o tem objavljal strokovne in poljudne članke; razvijal je tudi slovensko naravoslovno izrazje in ga uporabljal v priredbah učbenikov.

Leposlovje je pisal že v dijaških letih, posebno imenitni so tisti spisi, ki jih je pretkal z ljubeznivim humorjem in hudomušnostjo. Njegova najboljša povest je "Ni vse zlato, kar se sveti", znameniti pa so tudi njegovi potopisi. Erjavec je bil poleg Levstika najboljši stilist svoje dobe. Umrl je 12. januarja 1887 v Gorici.


Leta 1781 je bilo ustanovljeno mesto Los Angeles.

Leta 1784 je umrl francoski astronom in geograf Cesar Francois Cassini de Thury III.

Leta 1802 je nemškemu filologu Georgu Fridrichu Grotefendu uspelo delno razvozlati staroperzijski klinopis iz Perzepolisa.

Leta 1844 je bil v Lublanskih novicah prvič objavljen predlog, da naj Ljubljana postane prestolnica Slovenije.

Leta 1906 se je rodil ameriški molekularni biolog Max Delbrueck. Leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za odkritja v zvezi z mehanizmi razmnoževanja in strukture dednega materiala virusov. Sodeloval je pri prvih raziskavah bakteriofagov. Ukvarjal se je tudi s fiziologijo čutil. Umrl je 9. marca 1981 v Pasadeni.

Leta 1914 je bila sprejeta niška deklaracija o naravnih pravicah Slovencev, Hrvatov in Srbov.

Leta 1918 so se ameriške oborožene sile izkrcale v Rusiji.

Leta 1939 so v ZDA sprejeli zakon o nevtralnosti.

Leta 1942 je Vichyjska Francija uvedla službo obveznega dela.

Leta 1944 je britanska vojska osvobodila Anvers.

Leta 1963 je umrl francoski državnik in finančni strokovnjak Robert Schuman. Na osnovi njegovega tako imenovanega Schumanovega plana je bila ustanovljena Evropska skupnost za premog in jeklo, predhodnica današnje Evropske unije.

Leta 1965 je v Lambarenu v Gabonu umrl nemški Nobelov nagrajenec za mir, teolog, zdravnik, glasbenik in filozof Albert Schweitzer. Bil je tudi bratranec Jeana-Paula Sartra.

Leta 1970 je na volitvah v južnoameriškem Čilu zmagal Salvador Allende. Bil je kandidat levičarske Ljudske koalicije. Tri leta po izvolitvi za predsednika, 11. septembra 1973, je bil v Čilu izveden vojaški udar, v katerem je bilo ob Salvadoru Allendeju ubitih še 2.700 ljudi in začela se je vojaška diktatura generala Augusta Pinocheta.

Leta 1972 je ameriški plavalec Mark Spitz postal prvi športnik, ki je na enih olimpijskih igrah osvojil sedem zlatih medalj. V Münchnu je Spitz izpolnil svojo napoved in dobil štiri zlate medalje v posamičnih in tri v štafetnih preizkušnjah. Njegov rekord je na olimpijskih igrah v Pekingu 2008 zrušil plavalec Michael Phelps, ki je bil zlat kar osemkrat.

Leta 1983 je Greg LeMond postal prvi Američan z naslovom svetovnega prvaka v kolesarstvu. Pozneje je njegov uspeh ponovil le en rojak, Lance Armstrong leta 1993. LeMond je prav tako kot Armstrong zaznamoval tudi Dirko po Franciji, na kateri je slavil zmago leta 1986, 1989 in 1990 (Armstrongu so zaradi jemanja nedovoljenih poživil pozneje vse naslove odvzeli).

Leta 1992 je bil nekdanji predsednik Bolgarije Todor Živko, ki so ga odstavili leta 1989, obsojen na sedem let zapora zaradi poneverbe državnih skladov. Prvi sekretar bolgarske Komunistične partije je postal leta 1954, devet let je bil predsednik vlade, nazadnje pa predsednik države. Po padcu komunističnega režima so ga zaprli že leta 1990.

Leta 1993 je Mats Wilander na Odprtem prvenstvu ZDA v tenisu Mikaela Pernforsa premagal šele po dobrih štirih urah. Končni izid: 7:6 (3), 3:6, 1:6, 7:6 (6) in 6:4. Dvoboj se je končal ob pol treh zjutraj.

Leta 1999 se je na referendumu o prihodnjem statusu Vzhodnega Timorja 78,5 odstotka prebivalcev odločilo za neodvisnost od Indonezije. Proindonezijske sile so kmalu zatem izzvale nerede, v katerih je bilo ubitih na stotine ljudi.

Leta 2002 je na svetovnem prvenstvu v košarki v Indianapolisu Argentina s 87:80 premagala ZDA in poskrbela za prvi poraz sanjskega moštva. Od olimpijskih iger leta 1992 v Barceloni so Američani na velika tekmovanja pošiljali igralce NBA, prvi poraz pa so doživeli prav na domačem igrišču. Na istem turnirju so doživeli še dva poraza. V četrtfinalu jih je izločila ZR Jugoslavija (81:78), na tekmi za 5. mesto pa je bila boljša tudi Španija.

Leta 2004 je slovenska nogometna reprezentanca odlično začela kvalifikacije za svetovno prvenstvo. V Celju je s 3:0 premagala Moldavijo.

Leta 2006 je umrl lovec na krokodile in avstralska televizijska legenda Steve Irwin. Naravnost v srce ga je zabodel morski bič, vrsta skata s strupeno bodico na repu.

Leta 2011 je Mitja Petkokvšek na tekmi svetovnega pokala v Gentu z oceno 15,775 osvojil srebrno medaljo.

Leta 2011 je v 76. letu starosti umrl kubanski obrambni minister, general Julio Casas Reguerio, ki je bil dolgoletna desna roka kubanskega predsednika Raula Castra.

Leta 2012 je zaradi posledic srčnega zastoja umrl Michael Clarke Duncan, zvezdnik filma Zelena milja. Star je bil 54 let.

Leta 2013 se je v ameriškem mestu Casper v Wyomingu zgodilo zgodovinsko srečanje med predsednikom tamkajšnje izpostave največje ameriške organizacije temnopoltih NAACP in organizatorjem krajevne izpostave bele rasistične organizacije Ku Klux Klan (KKK). Srečanje je minilo brez nasilja in pod strogimi varnostnimi ukrepi.

Leta 2013 so Ariela Castra, ki je več let zadrževal trojico deklet na svojem domu v Clevelandu, našli obešenega v zaporniški celici.

M L.
Prijavi napako
Kazalo