Niko Grafenauer je med drugim uredil tudi več izborov otroških pesmi, antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in roža, izbor Svetovne pravljice, izbor Kettejevih pesmi in druge. Foto: BoBo
Niko Grafenauer je med drugim uredil tudi več izborov otroških pesmi, antologijo svetovne ljubezenske lirike Oko in roža, izbor Svetovne pravljice, izbor Kettejevih pesmi in druge. Foto: BoBo
Monty Python
Monty Python se je z malih ekranov poslovil leta 1974.
5. decembra praznuje tudi eden najboljših slovenskih obrambnih nogometašev Aleksander Knavs.
5. decembra praznuje tudi eden najboljših slovenskih obrambnih nogometašev Aleksander Knavs. Foto: BoBo
Nelson Mandela
Poslovil se je "Madiba". Foto: Reuters

Niko Grafenauer je celovita ustvarjalna osebnost, ki združuje v sebi pesnika, esejista, prevajalca, premišljevalca o svetu, urednika in radoživega uživalca življenja. Kot sedmi in tudi zadnji otrok se je rodil leta 1940 v veliki družini, že v zgodnjem toroštvu pa izgubil oba starša. Po končanem učiteljišču je Grafenauer študiral primerjalno književnost in literarno teorijo, po diplomi pa več let živel kot samostojni književnik. Pozneje je postal urednik za otroško leposlovje pri založbi Mladinska knjiga v Ljubljani, glavni urednik revij Problemi in Nova revija ter časopisa Ampak, več let je bil glavni urednik in direktor založbe Nova revija, po upokojitvi 2002 pa je ohranil položaj glavnega urednika založbe.
Osebno liriko je začel objavljati v mentorski reviji Mlada pota leta 1956, prvo zbirko Večer pred praznikom pa izdal leta 1962. Njegove odmevne pesniške knjige so še Stiska jezika, Štukature, Palimpsesti, Dihindih, opazen je tudi pesniški opus za mladino, med katerimi najdemo naslove Skrivnosti, Pedenjped, Stara Ljubljana, Majhnica. Poleg pesnjenja prevaja iz nemščine, piše tudi eseje in študije o slovenskem pesništvu. Prav tako je uredil antologijo jugoslovanskih mladinskih pesmi, ki jih je izdal v knjigi Sončnica na rami.

VEČ ZGODOVINE
Prvi program Radia Slovenija: Na današnji dan

Med pripetimi sorodnimi novicami si osvežite spomin in poglejte del tistega, o čemer smo poročali na današnji dan pred letom, dvema, tremi ...


Leta 1779 je umrl francoski slikar Jean-Baptiste Simeon Chardin. Chardin se je šolal v ateljejih mojstrov historičnega slikarstva. Zaslovel je s slikami nežnih žanrskih prizorov in spretno zasnovanih barvnih tihožitij, pri katerih se je naslonil na flamske in nizozemske vzorce. Lepota, mehko in rahlo nanesene barve ter poenostavljene oblike odlikujejo npr. Chardinovi deli Kuhinjsko tihožitje in Dekla, ki se je vrnila s trga.

Leta 1791 je umrl eden največjih glasbenikov vseh časov Wolfgang Amadeus Mozart. Pisal je simfonije, koncerte, komorno glasbo in opere.

Leta 1868 se je rodil slovenski pripovednik Fran Jaklič – Podgoričan. Umrl je leta 1937. Po Jurčičevem vzoru je opisoval vaške posebneže.

Leta 1870 je umrl francoski pisatelj Alexandre Dumas starejši, znan predvsem po delih Grof Monte Cristo, Trije mušketirji in Dvajset let pozneje.

Leta 1890 se je rodil avstrijski režiser Fritz Lang.

Leta 1899 je umrl Henry Tate, angleški mogotec in ustanovitelj galerije Tate v Londonu.

Leta 1901 se je rodil Walt Disney, sloviti režiser animiranih filmov.

Leta 1906 se je rodil avstrijski režiser in producent Otto Preminger.

Leta 1925 je umrl poljski pisatelj Władisław Stanisław Reymont. Znan je po romanih Kmetje, Komedijantka in po zgodovinski trilogiji 1794.

Leta 1924 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

Leta 1926 je umrl francoski impresionist Claude-Oscar Monet.

Leta 1932 se je rodil ameriški pevec Richard Wayne Penniman, bolj znan kot Little Richard.

Leta 1940 se je rodil slovenski pesnik, esejist in prevajalec Niko Grafenauer.

Leta 1946 se je rodil španski tenorist Jose Carreras.

Leta 1950 se je rodil španski pevec flamenka Camarón de la Isla.

Leta 1952 sta v filmu Abbott in Costello Show prvič skupaj nastopila komika Bud Abbott in Lou Costello.

Leta 1962 se je rodil argentinski tenorist José Cura.

Leta 1973 je umrl slovenski umetnostni zgodovinar Vojeslav Mole.

Leta 1974 so na BBC-ju predvajali zadnji del Letečega cirkusa Montyja Pythona.

Leta 1975 se je rodil eden najboljših slovenskih obrambnih nogometašev Aleksander Knavs. V reprezentanci je debitiral leta 1998 proti Islandiji. V naslednjih letih je z Željkom Milinovičem tvoril obrambni steber, ki je bil ključni člen pri uvrstitvi na evropsko in svetovno prvenstvo. Njegova klubska kariera se je začela v Slovanu, naslednje postaje pa so bile Olimpija, Tirol, Kaiserslauteren, Bochum in Salzburg.

Leta 1971 se je v Albaniji rodil Kliton Bozgo, ki je zaznamoval zadnje desetletje v slovenski nogometni ligi. Odlični napadalec je najboljše čase doživljal z Mariborom, s katerim je igral tudi v Ligi prvakov.

Leta 1950 se je rodil Pavel Pinni, nekdanji trener nogometašev Hita Gorice, ki je ekipo popeljal do državnih naslovov v sezonah 2003/2004, 2004/2005 in 2005/2006. Treniral je tudi Primorje in Celje.

Leta 2001 je kapetan angleške nogometne reprezentance in igralec Manchester Uniteda, David Beckham, si je po mnenju angleških novinarjev prislužil naslov športnika leta 2001.

Leta 2012 je dober teden pred 105. rojstnim dnem umrl znameniti brazilski arhitekt Oscar Niemeyer, ki je oblikoval podobo moderne Brasilie in s svojimi stavbami pomembno zaznamoval številna druga mesta sveta.

Leta 2012 je dan pred svojim 92. rojstnim dnem za posledicami infarkta umrl legendarni džezovski pianist Dave Brubeck. Glasbenik, ki je nekoč na turnejah nastopal z Dukom Ellingtonom in Ello Fitzgerald in ki ga je ameriška Kongresna knjižnica opisala kot "živo legendo", se je v zgodovino glasbe zapisal po svojih antologijskih kompozicijah, kakršni sta zdaj že džezovska standarda Take Five in Blue Rondo a la Turk.

Leta 2013 je v 96. letu starosti po dolgi bolezni umrl Nelson Mandela, legendarni borec proti apartheidu in prvi predsednik nove mavrične Južne Afrike. Mandela je kot vodja Afriškega nacionalnega kongresa (ANC) s pogajanji dosegel miren konec apartheida - rasističnega sistema v Južni Afriki, v katerem je belska manjšina s trdo roko vladala črni večini med letoma 1948 in 1993. Za uspešen južnoafriški dogovor je skupaj s svojim "belim" sogovornikom Frederikom Willemom de Klerkom prejel prestižno Nobelovo nagrado za mir za leto 1993.