Na današnji dan
Ruski tanki na Rdečem trgu
Po bitki pri Kursku je Rdeča armada začela prodor in osvobajanje proti vzhodni Evropi. Foto: EPA
Venezuela je kot prva južnoameriška država razglasila neodvisnost od Španije. Foto: EPA
Pmejitev hitrosti
Leta 1865 je v Angliji začela veljati prva omejitev hitrosti na svetu. Foto: BoBo
Dvodelne kopalke so danes na voljo v številnih različicah. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer
Lojze Peterle
Peterle je bil prvi predsednik slovenske vlade, ki je izpeljala osamosvojitev v letih 1990 in 1991. Foto: MMC RTV SLO/Ana Mavsar
Ines Dominc in Anže Kopitar
Anže Kopitar in Ines Dominc sta se poročila na gradu Otočec. Foto: MMC RTV SLO/Sandi Fišer

Dodaj v

5. julij: Dan preobrata v 2. svetovni vojni

Na današnji dan
5. julij 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1943 se je začela ena največjih bitk v drugi svetovni vojni, bitka pri Kursku.

To je bil tankovski spopad med nemškimi silami in sovjetsko Rdečo armado. Hitler je ukazal uničenje pomembnega železniškega križišča Kursk. Rdeča armada se je pripravljala na protiofenzivo, ki jo je začela 40 minut pred začetkom nemške ofenzive.

Silovito so obstreljevali nemške položaje in Nemce oslabili. Sovjeti so protiofenzivo začeli 12. julija, in tako se je začela največja tankovska bitka v zgodovini. V njej so Nemci izgubili 70.000 mož, 1500 tankov in 1000 letal. Bitka pri Kursku velja za pomemben preobrat v drugi svetovni vojni. Končala se je 15. julija.


Leta 1610 se je John Guy iz Bristola odpravil proti Novi Fundlandiji.

Leta 1687 je Isaac Newton izdal delo Philosophiae naturalis principia mathematica, v katerem je postavil temelje mehanike.

Leta 1811 se je na pobudo Simona Bolivarja začel kongres zastopnikov sedmih venezuelskih provinc v Caracasu, kjer so razglasili popolno neodvisnost Venezuele.

Leta 1830 je Francija zasedla Alžirijo.

Leta 1833 je umrl francoski izumitelj in eden od začetnikov fotografije Joseph Nicephore Niepce. Ob bratovi podpori je začel poizkuse s snovjo, imenovano bitumen iz Judeje, s katero je premazal stekleno ploščo. Brata sta se navduševala nad lastnostmi te snovi, saj se je pod vplivom svetlobe hkrati strjevala in razbarvala, pred svetlobo zaščiteni deli pa so ostali topljivi in jih je bilo mogoče izprati. S tem sta iznašla fotografijo, ki sta jo poimenovala heliografija. Niepce je z osvetljevanjem tako naredil prvi fotografski posnetek.

Leta 1843 je v Ljubljani dr. Janez Bleiweis izdal Kmetijske in rokodelske novice, ki so bile dolgo edini slovenski list. Slovenski poljudno-strokovni tednik je izhajal od leta 1843 do 1902.

Leta 1857 se je v Wiederanu rodila Klara Zetkin. Kljub nasprotovanju Stalinu je od leta 1924 živela v Moskvi, kjer je vodila ženski sekretariat tretje internacionale. Nemška revolucionarna levica, ki se je zbirala okoli Karla Liebknechta, pridružili so se ji Roza Luxemburg, Klara Zetkin in Fran Mehring, je leta 1916 ustanovila revolucionarno organizacijo "Spartakova zveza".

Leta 1865 je William Booth ustanovil dobrodelno organizacijo Salvation Army.

Leta 1865 je v Angliji začela veljati prva omejitev hitrosti na svetu.

Leta 1889 se je rodil francoski pesnik, romanopisec, dramatik in filmski režiser Jean-Maurice Eugene Clement Cocteau. Med njegovimi dramskimi deli velja omeniti Človeški glas in Peklenski stroj.

Leta 1900 se je rodil slovenski pesnik in pisatelj Miran Jarc, ki sodi med najpomembnejše ekspresioniste na Slovenskem. Znan je po romanu Novo mesto ter dramskih fragmentih Ognjeni zmaj in Vergerij.

Leta 1932 je Antonio de Oliveira Salazar, dotedanji finančni minister portugalske vlade, postal predsednik vlade. S popolnim absolutizmom in terorjem je bil na oblasti do leta 1968.

Leta 1936 je v Splitu umrl slovenski slikar Svitoslav Peruzzi. Bil je odličen portretist s poudarjeno psihološko označitvijo. Poleg nekaterih javnih spomenikov je izdelal več odličnih portretov, med njimi Frana Levstika, Primoža Trubarja in Ivana Cankarja.

Leta 1944 je Rdeča armada osvobodila Minsk.

Leta 1946 so na modni reviji v Parizu prvič predstavili dvodelne kopalke, ki so jih poimenovali po otočju Bikini – bikini.

Leta 1948 se je rodil slovenski politik Lojze Peterle. V času, ko je bil premier, je Slovenija postala samostojna, preživela je osamosvojitveno vojno in dosegla mednarodno priznanje.

Leta 1950 so se v korejski vojni prvič spopadle severnokorejske in ameriške enote.

Leta 1950 je izraelski kneset izglasoval zakon, po katerem imajo vsi Judje pravico do priselitve v Izrael.

Leta 1951 je William Bradford Shockley izumil spojni tranzistor.

Leta 1962 je na podlagi izidov referenduma, na katerem se je kar 99,97 odstotka Alžircev odločilo za samostojnost, francoski predsednik Charles de Gaulle razglasil neodvisnost te francoske kolonije.

Leta 1969 je umrl nemško-ameriški arhitekt Walter Adolph Gropius, ustanovitelj znamenite umetniške šole Bauhaus.

Leta 1975 so Zelenortski otoki postali neodvisna država.

Leta 1975 je Američan Arthur Ashe po zmagi nad rojakom Jimmyjem Connorsom postal prvi temnopolti zmagovalec turnirja v Wimbledonu.

Leta 1982 se je rodil slovenski košarkar Beno Udrih.

Leta 1986 so se v Moskvi začele prve igre dobre volje. Nastopilo je več kot 3.000 športnikov iz 79 držav, ki so tekmovali v 18 panogah. Zadnje so se odvile leta 2001.

Leta 2004 so v Indoneziji potekale prve predsedniške volitve.

Leta 2011 je Francozinja Christine Lagarde postala prva ženska na čelu Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Leta 2011 je ladjo, na kateri so bili migranti iz Sudana na poti v Savdsko Arabijo, zajel požar, pri tem pa se je utopilo 197 ljudi.

Leta 2013 sta si ambasador slovenskega hokeja v svetu Anže Kopitar in njegovo dolgoletno dekle Ines Dominc na gradu Otočec izmenjala poročna prstana. Med svati je bil tudi hollywoodski igralec Matthew Perry, ki je znan predvsem po vlogi Chandlerja iz priljubljene humoristične nadaljevanke Prijatelji.

...
Prijavi napako
Kazalo