Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 33 glasov Ocenite to novico!
Brata Rusjan
Po letalcu sta poimenovana Letališče Edvarda Rusjana Maribor in goriški aeroklub. Foto: RTV SLO
Leta 1415 je bil na grmadi sežgan češki reformator Jan Hus. Foto: MMC RTV SLO
Dolarji, dolarski bankovci
Leta 1785 je bil v Združenih državah Amerike dolar izbran za ime valute. Foto: EPA
Aljažev stolp na vrhu Triglava se imenuje po planincu Jakobu Aljažu. Foto: BoBo
Frida Kahlo
Večina Fridinih slikarskih umetnin je avtoportretov. Foto: EPA
Bush je bil predsednik ZDA osem let. Foto: EPA
Sylvester Stallone je eden najbolj znanih akcijskih junakov. Foto: EPA
Jadranka Kosor
Jadranka Kosor se je v času razpada Jugoslavije aktivno vključila v hrvaško politično delovanje in postala podpredsednica najvplivnejše hrvaške politične stranke HDZ. Foto: Reuters

Dodaj v

6. julij: Rodil se je prvi slovenski letalec Edvard Rusjan

Na današnji dan
6. julij 2018 ob 00:01
Ljubljana - MMC RTV SLO

Leta 1886 se je v Trstu rodil prvi slovenski letalec Edvard Rusjan, ki je z bratom izdelal več motornih letal.

Njegov oče Franc je bil goriški Slovenec, mati Grazia Cabas pa je bila Furlanka iz Medeje. Leta 1908 je Edi v očetovi delavnici iz bambusovih palic in lepenke zgradil svoje prvo letalo ter ga hudomušno krstil za "Trapola de carta" - papirnato vragolijo.

Prvič je poletel na območju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil z bratom Josipom Rusjanom - Pepijem na Vipavskem. Edvard je na prvi letalski prireditvi nastopil po uspešnih poskusih z EDO V in EDO VI 28. marca 1910. Slednja je nastopila tudi na mitingu 29. junija istega leta, takrat je poletela 40 metrov visoko in preletela celotno mirensko polje.

Po izdelavi EDE VII je konstruktorjema zmanjkalo financ, prav tako tudi očetovih prihrankov; poskušala sta se dokopati do finančne pomoči v tujini, a neuspešno. Naposled je leta 1910 Edvard na kolesarski dirki spoznal zagrebškega fotografa in poslovneža Mihajla Merćepa in ta mu je ponudil sodelovanje. Brata sta se zato preselila v Zagreb in se začela spogledovati s serijsko izdelavo in prodajo letal. Septembra 1910 je nastal prototip letala z motorjem gnome, njegova moč je štela 50 konjev; letalo se je od tal lahko odlepilo po le 28 metrih in s tem postavilo svetovni rekord.

Brata sta se januarja 1911 odpravila na promocijsko turnejo po balkanskih mestih. Po uspešnem nastopu v Zagrebu sta se 8. januarja znašla v Beogradu. Kljub vetrovnemu vremenu in svarilom se je Edvard 9. januarja odločil za polet. Vzletel je s polja v Donjem gradu pod Kalemegdanom in uspešno preletel zidove beograjske trdnjave ter obletel železniški most na Savi. Občinstvo je bilo nad njegovim letenjem navdušeno, dokler ni letalu močan sunek zlomil krila, krilo je padlo v Savo, letalo pa je z Rusjanom strmoglavilo ob vznožje Kalemegdana poleg tirov železniške proge. Edvard je dobil hude poškodbe in umrl med prevozom v bolnišnico. Rusjana so pokopali v Beogradu.


Leta 1415 je bil na grmadi sežgan češki reformator, rektor praške univerze, ki je razširjal kritiko o cerkvenih razmerah, Jan Hus.

Leta 1483 je bil okronan angleški kralj Rihard III.

Leta 1533 je umrl italijanski pesnik Ludovico Ariosto, znan predvsem po epu Besni Orlando.

Leta 1535 so v Londonu obglavili angleškega državnika in humanista Thomasa Mora, ki je zaradi nasprotovanja ločitvi Henrika VIII. od Katarine Aragonske padel v nemilost.

Leta 1609 je Bohemija (Češka) dobila versko svobodo.

Leta 1790 se je rodil slovenski slikar Josip Tominc.

Leta 1785 je bil v Združenih državah Amerike dolar izbran za ime valute.

Leta 1801 je francosko ladjevje pri Algecirasu premagalo britansko mornarico.

Leta 1824 se je rodil koroški slikar Marko Perhnart. V svojih delih je ujet med romantiko in prihajajočim realizmom.

Leta 1835 se je v Savi utopil Matija Čop. Najboljši prijatelj in mentor Franceta Prešerna je bil odličen poznavalec svetovne književnosti, bil pa je med najbolj razgledanimi Slovenci tedanjega časa.

Leta 1838 se je rodil hrvaški jezikoslovec Vatroslav Jagić.

Leta 1845 se je v Zavrhu pod Šmarno goro rodil glasbenik, planinski organizator in duhovnik Jakob Aljaž. Pospeševal je gradnjo planinskih koč in poti po Julijcih. Na Triglavu je dal postaviti po njem imenovan stolp. Med številnimi skladbami je uglasbil pesem Triglav, moj dom.

Leta 1854 se je v Jacksonu (Michigan, ZDA) začela prva konvencija Republikanske stranke.

Leta 1885 je Louis Pasteur prvič uporabil cepivo proti steklini.

Leta 1886 se je v Trstu rodil slovenski letalec Edvard Rusjan. Prvič je poletel na področju Malih Rojc v okolici Gorice 25. novembra 1909 z dvokrilnim letalom lastne konstrukcije EDA I, ki ga je zgradil z bratom Josipom Rusjanom - Pepijem na Vipavskem.

Leta 1893 je umrl francoski pisatelj Henry Réne Albert Guy de Maupassant.

Leta 1898 se je rodil nemško-avstrijski skladatelj Hanns Eisler.

Leta 1907 se je v predmestju Ciudada de Mexico rodila mehiška slikarka Magdalena Carmen Frieda Kahlo y Calderon, bolj znana kot Frida Kahlo. Njen slikarski opus obsega približno dvesto slik, ki razkrivajo Fridino intimo. Pripovedujejo o njenih fizičnih in psihičnih bolečinah, izražajo ljubezen do Diega in sovraštvo do lastnega telesa, ki ni bilo sposobno roditi.

Leta 1908 se je Robert Peary odpravil proti Severnemu tečaju.

Leta 1912 je ameriški atlet Donald Lippincott na olimpijskih igrah v Stockholmu postavil prvi uradno priznani svetovni rekord v teku na 100 m, ko je v predtekmovanju dosegel čas 10,6 sekunde.

Leta 1916 je umrl francoski slikar Odilon Redon.

Leta 1917 so arabske čete pod vodstvom Lawrencea Arabskega zasedle Akabo.

Leta 1919 je britanski zrakoplov R-34 pristal v New Yorku in tako postal prvi zrakoplov, ki je preletel Atlantik.

Leta 1927 so v Rimu potrdili sklepe fašistov, ki so jih sprejeli 12. junija, o odpravi vseh manjšinskih pravic Slovencev in Hrvatov v Furlaniji - Julijski krajini. Prepovedali so uporabo obeh jezikov, razpuščena so bila društva in organizacije, njihovo imetje je bilo izročeno državnim ustanovam.

Leta 1935 se je rodil tibetanski dalajlama Lhamo Thondup, z drugim imenom Tenzin Gyatso.

Leta 1937 se je rodil ruski pianist in dirigent Vladimir Aškenazi.

Leta 1939 so v Nemčiji zaprli še zadnja judovska podjetja.

Leta 1942 se je Anna Frank s svojo družino preselila v podstrešno skrivališče v amsterdamski hiši.

Leta 1944 se je rodil košarkar Borut Bassin. Popularni Taubi je bil eden najboljših igralcev Olimpije v drugi polovici šestdesetih let.

Leta 1946 se je v New Havnu v Connecticutu rodil republikanec in predsednik ZDA George Walker Bush.

Leta 1946 se je rodil ameriški filmski igralec Michael Sylvester Enzio Stallone, znan predvsem po vlogah v akcijskih filmih, med njegovimi najbolj znanimi filmi je trilogija Rambo.

Leta 1950 sta Poljska in NDR v Zgorzelcu podpisali sporazum, ki je potrdil novo mejo med državama na Odri in Nisi.

Leta 1957 sta se prvič srečala bodoča Beatla John Lennon in Paul McCartney.

Leta 1960 se je rodila ameriška atletinja Valerie Brisco-Hooks. Zablestela je na olimpijskih igrah v Los Angelesu leta 1984, ko je zmagala v teku na 200 in 400 metrov, kar do takrat ni uspelo še nobeni atletinji.

Leta 1962 je umrl ameriški pisatelj William Falkner, ki je leta 1949 prejel Nobelovo nagrado za književnost. Rodil se je 25. septembra 1897. Znani so njegovi romani Vojakovo poročilo, Absolom, Divje palme, Trilogija - Vas, Mesto, Graščina, Svetloba v avgustu.

Leta 1964 je Malavi postal neodvisna država, dve leti pozneje pa je na današnji dan država postala republika.

Leta 1967 se je z napadom nigerijske vojske na Biafro, ki se je odcepila, začela državljanska vojna v Nigeriji. Državljanska vojna je trajala do leta 1970 in je zahtevala več kot milijon žrtev. Vojna se je končala s porazom Biafre.

Leta 1971 je umrl glasbenik Louis Daniel Armstrong. Armstrong je poosebil jazzovski jezik in neworleansko kolektivno improvizacijo nadomestil s solistično improvizacijo, medtem ko je vloga posameznih glasbil v skupini postala jasnejša in bolj prefinjena.

Leta 1973 je umrl nemško-ameriški dirigent in skladatelj judovskega rodu Otto Klemperer.

Leta 1975 je otočje Komori razglasilo neodvisnost od Francije.

Leta 1975 se je rodil ameriški raper Curtis James Jackson III., bolj znan kot 50 Cent.

Leta 1986 je v 100. finalu Wimbledona Boris Becker premagal Ivana Lendla s 6:4, 6:3 in 7:5.

Leta 1988 je na severnomorski naftni ploščadi Piper Alpha izbruhnil požar, ki je terjal 167 žrtev.

Leta 1997 je košarkarska reprezentanca ZR Jugoslavije v finalu 30. evropskega prvenstva v Španiji premagala Italijo z 61:49.

Leta 1999 je umrl španski skladatelj Joaquin Rodrigo.

Leta 2004 je umrl avstrijski diplomat in 10. predsednik Republike Avstrije Thomas Klestil.

Leta 2005 je evropski parlament z veliko večino zavrnil predlog direktive o patentiranju računalniško izvedenih izumov.

Leta 2009 je Jadranka Kosor postala prva ženska premierka Republike Hrvaške.

Leta 2013 je imelo letalo boeing 777 prevoznika Asian Airlines med pristajanjem na letališču v San Franciscu nesrečo in je zagorelo. Umrli so trije ljudje, ranjenih pa je bilo 181.

Leta 2013 se je v kanadski pokrajini Quebec iztiril vlak, ki je prevažal cisterne z nafto. Odjeknila je silovita eksplozija, nato pa je ogenj zajel številne hiše. Več kot 1.000 ljudi je moralo zapustiti domove, 47 pa jih je umrlo.

Leta 2013 je zmagovalka festivala Melodij morja in sonca postala pesem Mars & Venera, ki jo je zapela Tinkara Kovač.

C. R.
Prijavi napako
Kazalo