Na današnji dan
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.6 od 34 glasov Ocenite to novico!
Na spomeniku v srcu Ljubljane pesnika na veke vekov spremlja njegova muza - obrnjen pa je, kot vemo, proti oknu hiše, kjer je živela Primicova Julija. Foto: MMC RTV SLO
Na Prešernov dan se vsako leto na trgu s pesnikovim imenom zbere množica ljudi, ki prisluhne igralcem in njihovim interpretacijam najslavnejših Prešernovih verzov. Foto: MMC RTV SLO
Fontana di Trevi
Če se hočeš še kdaj vrniti v Rim, moraš vreči kovanec v slavni vodnjak Trevi. Foto: EPA
Jack Lemmon je na stara leta nastopal predvsem kot del "komičnega para" s kolegom Walterjem Matthauom. Foto: EPA
James Dean
James Dean je postal nekakšno poosebljenje najstniškega angsta in razočaranja nad svetom, ki ju je upodobil v svoji najslavnejši vlogi - v filmu Upornik brez razloga. Foto: EPA
Nesrečna Playboyeva zajčica je umrla skoraj takoj po rojstvu hčerke in le malo po smrti svojega dvajsetletnega sina. Foto: EPA
Mateja Svet
Leta 1986 je Mateja Svet dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Foto: MMC RTV SLO
Manuel Sanchis
Manuel Sanchis (desno) je leta 1998 ponosno prinesel pokal na letališče v Madridu. Poleg njega je bil trener Jupp Heynckes. Foto: EPA
Ellen MacArthur
Ellen MacArthur je najhitreje objadrala svet. Foto: Reuters

Dodaj v

8. februar: Praznik slovenske kulture in spomin na Franceta Prešerna

Na današnji dan
8. februar 2018 ob 00:00
Ljubljana - MMC RTV SLO

8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov dan. Ta dan je za praznik leta 1945 razglasilo predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Tudi nova država ga je ohranila in ga leta 1991 razglasila za dela prost dan.

Na osrednji proslavi Prešernovega dne podelijo tudi najvišja priznanja za dosežke na področju umetniškega ustvarjanja - Prešernove nagrade. Sklep o podeljevanju je ljubljanski mestni svet sprejel leta 1938, prve pa so bile podeljene že naslednje leto. Dobili so jih: Miško Kranjec za roman Kapitanovi, Alojz Gradnik za pesniško zbirko Večni studenci in Stanko Cajnkar za dramo Potopljeni svet.

France Prešeren se je 3. decembra 1800 rodil v kmečki družini v Vrbi na Gorenjskem. Bil je tretji otrok in prvi sin Mine ter Šimna. Kmetija Prešernovih je bila ugledna, zato so Franceta lahko šolali. Mati si je želela, da bi postal duhovnik. Šolati se je začel leta 1808 pri stricu, duhovniku na Kopanju pri Grosupljem, od leta 1810 pa je obiskoval ljudsko šolo v Ribnici, kjer je bil kot odličnjak zapisan v zlato knjigo.

Izobraževanje je od leta 1812 nadaljeval v Ljubljani, kjer je naslednje leto začel obiskovati gimnazijo. Po njej je končal še dva letnika tedanje "filozofije", priprave na univerzitetno šolanje. Leta 1822 se je vpisal na pravno fakulteto na Dunaju, kar je v družini povzročilo hud spor. A vseeno je šest let pozneje študij dokončal, potem pa se je zaposlil pri ljubljanskem odvetniku Leopoldu Baumgartnerju kot odvetniški pripravnik.

V Ljubljani se je navezal na profesorja in knjižničarja Matijo Čopa, ki je bil zelo izobražen, saj je govoril 19 jezikov. Leta 1832 je Prešeren v Celovcu komaj opravil sodno-odvetniški izpit. Začel je pisati za zbornik Kranjska čbelica, ki je izšel petkrat, in sicer 1830, 1831, 1832, 1834 in 1848. 6. aprila 1833 je Prešeren v trnovski cerkvi zagledal Julijo Primic, hčerko iz bogate ljubljanske družine, in se vanjo zaljubil. Ta neuslišana ljubezen je močno vplivala na pesnikovo nadaljnje življenje in ustvarjanje.

Leto pozneje je postal odvetniški pripravnik pri starem prijatelju Blažu Crobathu. Večkrat je zaprosil za samostojno odvetniško mesto, vendar so mu avstrijske oblasti prošnje vedno znova zavračale, saj je bil zaradi svoje svobodomiselnosti označen kot politično sumljiv.

Okoli leta 1837 se je zapletel z Ano Jelovšek, revno služkinjo pri Crobathovih, ki je bila tedaj še mladoletna. Rodila mu je tri otroke - Terezijo (15. oktober 1839-14. maj 1840), Ernestino (18. december 1842-3. december 1917) in Franca (18. september 1845-17. avgust 1855). Zaradi številnih izgub - smrti Andreja Smoleta in Čopa ter poroke Primičeve - je zapadel v krizo in se vdal alkoholu. Leta 1846 so mu končno odobrili prošnjo za samostojno odvetniško pisarno v Kranju. Leta 1848 je zbolel za cirozo jeter. Prešeren je umrl v četrtek, 8. februarja 1849. Pokopali so ga 10. februarja v Kranju.

Pesnikov opus delimo na tri časovna obdobja: mladostno obdobje (1824-1828), zrelo obdobje (1828-1840) in pozno obdobje (po letu 1840). Svoje najboljše pesmi je izdal v Poezijah, ki so izšle leta 1847. Znane so njegove pesmi Povodni mož, Lenora, Ljubezenski soneti, Zabavljivi soneti, Gazele, Sonetni venec, Turjaška Rozamunda, Slovo od mladosti, Krst pri Savici, K slovesu, Nezakonska mati, Neiztrohnjeno srce in slovenska himna Zdravljica, ki jo je napisal leta 1844.


Leta 1587 so obglavili škotsko kraljico Marijo Stuart, ker je bila vpletena v zaroto angleških katoliških plemičev, ki so naklepali usmrtitev angleške kraljice Elizabete I.

Leta 1601 se je Robert Devereux, drugi grof Esseški, uprl vladavini angleške kraljice Elizabete I. Upor je bil kmalu zatrt.

Leta 1622 je angleški kralj James I. razpustil angleški parlament.

Leta 1677 se je rodil francoski astronom Jacques Cassini.

Leta 1692 je zdravnik iz vasi Salem, tedanja angleška kolonija Massachusetts, razglasil, da je 13 deklet obsedel hudič. Njegov razglas je pozneje pripeljal do t. i. sojenja čarovnic v Salemu.

Leta 1696 je umrl ruski car Ivan V.

Leta 1725 je umrl ruski car Peter I. Aleksejevič, bolj znan kot Peter Veliki.

Leta 1752 je umrl italijanski kipar Niccolo Salvi, čigar največje delo je rimski vodnjak Fontana di Trevi.

Leta 1807 je v bitki pri Eylauu Napoleon porazil ruske čete, ki jih je vodil general Benigssen.

Leta 1815 so na dunajskem kongresu sprejeli mednarodnopravno listino, ki je uredila državne meje v Evropi po porazu Napoleona in vzpostavila stanje iz leta 1792.

Leta 1828 se je v Nantesu rodil francoski pisatelj Jules Verne, začetnik romantične zvrsti znanstvene fantastike. Napisal je romane Potovanje v središče zemlje, Potovanje na Luno, Skrivnostni otok in 20.000 milj pod morjem.

Leta 1849 je umrl velikan slovenske poezije, avtor besedila državne himne, France Prešeren.

Leta 1849 je bila ustanovljena Rimska republika.

Leta 1861 so se zvezne države ZDA Alabama, Florida, Georgia, Luisiana, Misisipi in Teksas odcepile od ZDA in ustanovile konfederacijo južnih ameriških držav.

Leta 1910 je William D. Boyce ustanovil skavte, v katere so se lahko včlanili vsi dečki iz ZDA.

Leta 1918 je prvič izšel ameriški vojaški tednik Stars and Stripes.

Leta 1920 se je rodila ameriška igralka Lana Turner; njeno pravo ime je bilo Julia Jean Turner. Nastopila je v filmih Poštar zvoni zmeraj dvakrat, Mesto iluzij, Mestece Peyton in Imitacija življenja. Umrla 28. junija 1995.

Leta 1922 je ameriški predsednik Warren G. Harding predstavil prvi radio v Beli hiši.

Leta 1923 se je v Ljubljani rodil slikar in ilustrator Janez Vidic. Del 2. svetovne vojne je preživel v taboriščih in takrat se je tudi prvič resneje lotil ilustriranja. V tistem obdobju je z osmimi celostranskimi ilustracijami opremil partizansko izdajo Prešernove Zdravljice. V svojih likovnih delih se je dotikal temeljnih eksistencialnih vprašanj, njegova slikarska misel pa se je oplajala tudi ob dosežkih.

Leta 1924 so v Nevadi kot prvi državi usmrtili človeka s plinom.

Leta 1925 se je rodil ameriški igralec, pevec in režiser Jack Lemmon. V svoji karieri je nastopil v več kot 60 filmih, tudi v Nekateri so za vroče, Glengarry Glen Ross, The Odd Couple, Stanovanje in Stari sablji.

Leta 1931 se je rodil ameriški filmski igralec James Byron Dean - predstavnik igralskega vala upornikov brez razloga in velik idol mladih. Nastopil je v filmih Vzhodno od raja, Upornik brez razloga in Velikan. Umrl je v prometni nesreči leta 1955.

Leta 1941 se je rodil ameriški filmski igralec Nicholas King "Nick" Nolte.

Leta 1943 je ruska vojska zavzela Kursk.

Leta 1943 je ameriška vojska v bitki pri Guadalcanalu premagala Japonce.

Leta 1947 so v Ljubljani prvič podelili Prešernove nagrade.

Leta 1950 je bila v NDR-ju ustanovljena tajna služba Stasi.

Leta 1957 je umrl nemški fizik Walther Wilhelm Georg Bothe, ki je leta 1954 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1960 je angleška kraljica Elizabeta II. izdala odlok, s katerim je razglasila, da bodo od tedaj naprej ona in njena družina znani kot Windsorji, njeni potomci pa kot Mountbatten - Windsorji.

Leta 1963 je Kennedyjeva administracija razglasila, da so potovanja na Kubo in kakršne koli finančne ter komercialne transakcije s to državo nezakoniti.

Leta 1966 se je rodil najboljši bolgarski nogometaš vseh časov, Hristo Stojčkov.

Leta 1974 se je po 84 dneh v vesolju ekipa z začasne vesoljske postaje Skylab vrnila na Zemljo.

Leta 1975 je umrl angleški kemik sir Robert Robinson, ki je leta 1947 prejel Nobelovo nagrado.

Leta 1977 se je rodil ameriški glasbenik, član skupine Linkin Park, Dave Farrell.

Leta 1978 je bilo zasedanje ameriškega senata prvič predvajano po radiu.

Leta 1980 je na Golniku umrl slovenski mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan. Napisal je zbirko novel Človek na zidu, Med reko in zemljo, romane Svetlice, Bog ljubezni, Noro življenje, Trenutki in leta, Snežno znamenje. Najbolj priljubljene in prevajane pa so pravljice, povesti in zgodbe za mladino, Deček na črnem konju, Hi, konjiček, Rumena podmornica.

Leta 1986 je Mateja Svet dosegla svojo prvo zmago v svetovnem pokalu. Najhitrejša je bila v veleslalomu v Visokih Tatrah. Za 48 stotink sekunde je prehitela Španko Blanco Fernandez Ochoo. V karieri je Svetova v svetovnem pokalu slavila sedem zmag.

Leta 1989 je boeing 707 strmoglavil v gorovje Santa Maria na Azorih. Umrlo je 144 ljudi.

Leta 1997 je Japonec Takanobu Okabe dobil tekmo za svetovni pokal v poletih na letalnici na Kulmu. Drugi je bil Avstrijec Andreas Goldberger, tretji pa Primož Peterka. S 4. mestom je presenetil Robert Meglič.

Leta 1998 je Goran Ivanišević izpolnil svoje sanje. Postal je zmagovalec teniškega turnirja v rodnem Splitu. V finalu turnirja z nagradnim skladom 375.000 dolarjev je premagal Britanca Grega Rusedskega s 7:6 (3) in 7:6 (5).

Leta 1998 je umrl islandski pisatelj in Nobelov nagrajenec Halldor Laxness.

Leta 1999 je na drugi tekmi mednarodnega nogometnega turnirja Oman 99 je slovenska reprezentanca premagala domačine s kar 7:0 (2:0). Pred 3.000 gledalci na stadionu sultana Kuaboosa je blestel Milan Osterc, ki je zabil kar štiri gole. Po enkrat so zadeli Sašo Gajser, Zlatko Zahovič in Sašo Udovič.

Leta 1999 je umrla irsko-angleška pisateljica in filozofinja Jean Iris Murdoch.

Leta 2001 je dolgoletni kapetan madridskega Reala Manuel Sanchis po 18 letih profesionalne kariere sklenil športno pot. Sanchis je zadnji iz slavne Realove generacije, zbrane okrog Emilia Butragena, ki je v osemdesetih letih kar petkrat zapored osvojila naslov španskega prvaka.

Leta 2005 sta se Izrael in Palestina strinjala, da bosta podpisala premirje.

Leta 2005 je britanska jadralka Ellen MacArthur postavila nov jadralski rekord - postala je najhitrejši človek, ki je sam objadral svet. S svojim 22,9 metra dolgim trimaranom z imenom Castorama - B & O ji je uspelo Zemljo obkrožiti v natanko 71 dnevih, 14 urah, 18 minutah in 33 sekundah.

Leta 2007 je v hotelu na Floridi umrla nekdanja Playboyjeva zajčica in vdova milijarderja Howarda Marshalla, Anna Nicole Smith. Zanjo je bila usoden prevelik odmerek tablet; stara je bila le 39 let.

Leta 2008 je umrl ameriški strokovnjak za biomedicino Frank J. Dixon. Velik napredek je naredil na področju raziskav imunskih bolezni, ki poškodujejo organe v telesu.

Leta 2012 je dražbena hiša Christie's za 13,7 milijona funtov razprodala umetniško zbirko Elizabeth Taylor; igralka je imela doma umetnine Vincenta van Gogha, Camilla Pissarra in Edgarja Degasa.

Leta 2012 je mrzli val držal v krempljih večino Evrope. Terjal je več kot 400 smrtnih žrtev, zamrznilo pa je tudi več kot 140 kilometrov reke Donave.

Leta 2013 je risom z zmago v Vojensu nad gostiteljico Dansko z 2:1 v petem poskusu preboja na največji športni dogodek na svetu uspelo. Uvrstili so se na olimpijske igre v Sočiju 2014.

...
Prijavi napako
Kazalo