Komentar na novico: »Današnje Slovenije brez odpora ne bi bilo«
»Današnje Slovenije brez odpora ne bi bilo«V pogovoru za MMC je zgodovinar Božo Repe zatrdil, da ima zasluge za osvoboditev Slovenije izpod okupatorja le NOB - partizani in deloma še pripadniki Rdeče armade.
Rdeči Repe pač ne more iz svoje kože in skrbi za zavajanje ljudi z rdečimi polresnicami.
Stvari so potelkale nekako takole:
Pisal se je dan, 22. junij 1941, ko so nemške čete prestopile mejo Sovjetske zveze in pričele hitro prodirati v notranjost. V tem času je veljal pakt Molotov-Ribentropp o nenapadanju in medsebojni pomoči, sklenjen med Nemčijo in SZ. Zato ni čudno, da so se na dan nemškega napada, še vedno vozile vlakovne kompozicije cistern, s sovjetsko nafto preko meje, v Nemčijo. Nemški napad na SZ , je Stalina tako presenetil, da kar nekaj dni ni prišel k sebi.
Prva je na napad reagirala KOMINTERNA (komunistična internacionala, ki je bila zveza nacionalnih KP, kot sestavljenih oddelkov. Vodja Kominterne je bil bolgarski komunist Dimitrov, vendar samo formalno, dejanski voditelj pa je bil Stalin. Sekretarje oddelkov je postavljalo vodstvo Kominterne, t.j. Stalin. Odloki Kominterne so bili obvezujoči in podvrženi partijski disciplini).
Kominterna je pozvala k uporu nacionalne KP in k oboroženim akcijam za razbremenitev sovjetske Rdeče armade.
Tri dni zatem, se je oglasil tudi Stalin in pozval vse okupirane narode k uporu. Tukaj je potrebno tudi dodati, da je bila pred tem, s strani Kominterne prepovedana vsaka, kakršnakoli akcija proti nacifašističnim okupatorjem.Na podlagi pozivov Kominterne in Stalina je nato Komunistična partija Jugoslavije organizirala oborožen upor proti okupatorjem v Jugoslaviji, za vrhovnega komandanta pa je bil imenovan Josip Broz-Tito, generalni sekretar KP Jugoslavije. To je veljalo tudi za KP Slovenije, kot sestavni del KPJ. Uradno stališče Komunistične partije pa je, da pred 22. junijem 1941, upor ni bil mogoč in ni bilo pravih pogojev. Kaj se je torej zgodilo 27.aprila 1941, ko praznujemo dan upora proti okupatorju?
Prav nič podobnega uporu proti okupatorju! Še vedno smo priča zavajanju, do katerega je prišlo s strani KP o ustanovitvi Osvobodilne fronte (OF) Slovenije, v bivšem partijskem režimu bivše Jugoslavije.
Stvari so potelkale nekako takole:
Pisal se je dan, 22. junij 1941, ko so nemške čete prestopile mejo Sovjetske zveze in pričele hitro prodirati v notranjost. V tem času je veljal pakt Molotov-Ribentropp o nenapadanju in medsebojni pomoči, sklenjen med Nemčijo in SZ. Zato ni čudno, da so se na dan nemškega napada, še vedno vozile vlakovne kompozicije cistern, s sovjetsko nafto preko meje, v Nemčijo. Nemški napad na SZ , je Stalina tako presenetil, da kar nekaj dni ni prišel k sebi.
Prva je na napad reagirala KOMINTERNA (komunistična internacionala, ki je bila zveza nacionalnih KP, kot sestavljenih oddelkov. Vodja Kominterne je bil bolgarski komunist Dimitrov, vendar samo formalno, dejanski voditelj pa je bil Stalin. Sekretarje oddelkov je postavljalo vodstvo Kominterne, t.j. Stalin. Odloki Kominterne so bili obvezujoči in podvrženi partijski disciplini).
Kominterna je pozvala k uporu nacionalne KP in k oboroženim akcijam za razbremenitev sovjetske Rdeče armade.
Tri dni zatem, se je oglasil tudi Stalin in pozval vse okupirane narode k uporu.
Tukaj je potrebno tudi dodati, da je bila pred tem, s strani Kominterne prepovedana vsaka, kakršnakoli akcija proti nacifašističnim okupatorjem.Na podlagi pozivov Kominterne in Stalina je nato Komunistična partija Jugoslavije organizirala oborožen upor proti okupatorjem v Jugoslaviji, za vrhovnega komandanta pa je bil imenovan Josip Broz-Tito, generalni sekretar KP Jugoslavije. To je veljalo tudi za KP Slovenije, kot sestavni del KPJ.
Uradno stališče Komunistične partije pa je, da pred 22. junijem 1941, upor ni bil mogoč in ni bilo pravih pogojev.
Kaj se je torej zgodilo 27.aprila 1941, ko praznujemo dan upora proti okupatorju?
Prav nič podobnega uporu proti okupatorju! Še vedno smo priča zavajanju, do katerega je prišlo s strani KP o ustanovitvi Osvobodilne fronte (OF) Slovenije, v bivšem partijskem režimu bivše Jugoslavije.