po vojni izvensodno pobitih približno 11.400 vojaških oseb. Neposredno po vojni maja in junija 1945 je bilo usmrčenih tudi okoli 600 civilistov, od tedaj do januarja 1946 še vsaj okoli 440, za dobrih 1000 oseb pa vojnega statusa še nimamo določenega. Skupno je bilo torej po drugi svetovni vojni v t. i. protirevolucionarnem taboru, ne glede na vojni status, okoli 13.200 žrtev.
Na splošno pa je bilo največ žrtev v drugi svetovni vojni v Sloveniji med partizanskimi borci. Teh je okoli 27.000, velika večina jih je padla v spopadih, med njimi pa so tudi žrtve policijskega nasilja, tisti, ki so umrli zaradi mučenja v zaporu, pred strelskim vodom, v internaciji. Po do zdaj zbranih podatkih so partizani usmrtili tudi 372 soborcev, sem so prištete žrtve disciplinskih postopkov ali žrtve izvensodnih usmrtitev.
Druga največja skupina žrtev so seveda domobranci, skupno jih je umrlo okoli 13.100, od tega jih je bilo po vojnih izvensodno usmrčenih malo več kot 11.000.
V celotnem protirevolucionarnem taboru je v medvojnih spopadih padlo okoli 1370 oseb.
Če govorimo o vojaških taborih, so tretja najbolj prizadeta kategorija mobiliziranci v nemško, italijansko in madžarsko vojsko. Teh večkrat spregledanih žrtev je vsaj 10.359.
Kaj pa civilisti?
v taboriščih, na prisilnem delu in v izgnanstvu umrlo nekaj več kot 11.000 ljudi, Slovenci so najbolj množično umirali predvsem v Auschwitzu, Dachauu in Mauthausnu. Okoli 2300 žrtev je bilo v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Med vojno je bilo pobitih 544 slovenskih Judov, od tega jih je 512 umrlo v koncentracijskih taboriščih.
V raziskavi smo tudi ugotovili, da je bila ena od najbolj neobdelanih skupin civilnih žrtev skupina umrlih zaradi posledic bombardiranj. Teh je za zdaj 1340 in njihovo število še zmeraj raste.
Posledica okupatorskega nasilja je bilo še okoli 3200 talcev, zaradi mučenja je v zaporih umrlo 371 ljudi. Ogromen delež prej nerazumno spregledanih žrtev pa sestavljajo civilisti, ki so umrli v času ofenzivnih operacij. Tukaj je predvidena številka zelo narasla, s temi v hajkah in čistkah usmrčenimi civilisti se do zdaj ni nihče resno ukvarjal. Posamično morda, a ne sistematično. Skupno število tako pobiti ljudi je kar 6000, usmrtili so jih okupatorji in njihove pomožne (kolaborantske) enote. Same domače protirevolucionarne enote pa so poleg tega neposredno pobile še 1400 civilistov.
pobili partizani?
Številka je visoka, okoli 3340 civilistov, morda se bo konča številka še malo spremenila.
Zanimivo pa je tudi razmerje med slovenskimi žrtvami in žrtvami okupatorja na slovenskem ozemlju. Med vojno so italijanske formacije imele približno 1500 žrtev, nemške pa okoli 6000.
Slovenska partizanska stran 47.571 žrtev ,padlo za domovino 27.000,civilisti 20.571
Svaboranska domobranska stran 17.910 žrtev ,padlo za veliko nemcijo 1370,izvensodno pobitih domobrance 13.200,civilisti 3330.
po vojni izvensodno pobitih približno 11.400 vojaških oseb. Neposredno po vojni maja in junija 1945 je bilo usmrčenih tudi okoli 600 civilistov, od tedaj do januarja 1946 še vsaj okoli 440, za dobrih 1000 oseb pa vojnega statusa še nimamo določenega. Skupno je bilo torej po drugi svetovni vojni v t. i. protirevolucionarnem taboru, ne glede na vojni status, okoli 13.200 žrtev.
Na splošno pa je bilo največ žrtev v drugi svetovni vojni v Sloveniji med partizanskimi borci. Teh je okoli 27.000, velika večina jih je padla v spopadih, med njimi pa so tudi žrtve policijskega nasilja, tisti, ki so umrli zaradi mučenja v zaporu, pred strelskim vodom, v internaciji. Po do zdaj zbranih podatkih so partizani usmrtili tudi 372 soborcev, sem so prištete žrtve disciplinskih postopkov ali žrtve izvensodnih usmrtitev.
Druga največja skupina žrtev so seveda domobranci, skupno jih je umrlo okoli 13.100, od tega jih je bilo po vojnih izvensodno usmrčenih malo več kot 11.000.
V celotnem protirevolucionarnem taboru je v medvojnih spopadih padlo okoli 1370 oseb.
Če govorimo o vojaških taborih, so tretja najbolj prizadeta kategorija mobiliziranci v nemško, italijansko in madžarsko vojsko. Teh večkrat spregledanih žrtev je vsaj 10.359.
Kaj pa civilisti?
v taboriščih, na prisilnem delu in v izgnanstvu umrlo nekaj več kot 11.000 ljudi, Slovenci so najbolj množično umirali predvsem v Auschwitzu, Dachauu in Mauthausnu. Okoli 2300 žrtev je bilo v italijanskih koncentracijskih taboriščih. Med vojno je bilo pobitih 544 slovenskih Judov, od tega jih je 512 umrlo v koncentracijskih taboriščih.
V raziskavi smo tudi ugotovili, da je bila ena od najbolj neobdelanih skupin civilnih žrtev skupina umrlih zaradi posledic bombardiranj. Teh je za zdaj 1340 in njihovo število še zmeraj raste.
Posledica okupatorskega nasilja je bilo še okoli 3200 talcev, zaradi mučenja je v zaporih umrlo 371 ljudi. Ogromen delež prej nerazumno spregledanih žrtev pa sestavljajo civilisti, ki so umrli v času ofenzivnih operacij. Tukaj je predvidena številka zelo narasla, s temi v hajkah in čistkah usmrčenimi civilisti se do zdaj ni nihče resno ukvarjal. Posamično morda, a ne sistematično. Skupno število tako pobiti ljudi je kar 6000, usmrtili so jih okupatorji in njihove pomožne (kolaborantske) enote. Same domače protirevolucionarne enote pa so poleg tega neposredno pobile še 1400 civilistov.
pobili partizani?
Številka je visoka, okoli 3340 civilistov, morda se bo konča številka še malo spremenila.
Zanimivo pa je tudi razmerje med slovenskimi žrtvami in žrtvami okupatorja na slovenskem ozemlju. Med vojno so italijanske formacije imele približno 1500 žrtev, nemške pa okoli 6000.
Slovenska partizanska stran 47.571 žrtev ,padlo za domovino 27.000,civilisti 20.571
Svaboranska domobranska stran 17.910 žrtev ,padlo za veliko nemcijo 1370,izvensodno pobitih domobrance 13.200,civilisti 3330.
Vir:Inštituta za novejšo zgodovino