Komentar na novico: Janša z 51 glasovi izvoljen za mandatarja
Janša z 51 glasovi izvoljen za mandatarjaDržavni zbor je z 51 glasovi za in 39 proti kot mandatarja za sestavo vlade drugič v zgodovini samostojne Slovenije izvolil predsednika SDS-a Janeza Janšo.
Javno tožilstvo je v brez strokovne debate postalo podrejeno Policiji -
tukaj je primer, kako se uraduje v banana republiki, ki ji vladajo biznisarji z orožjem:
Kako je krila hrbet B. Brezigar Janezu Janši in Igorju Bavčarju - Nedotakljivem,
copy paste iz Dnevnika, fokus nedelja, 29.01.2012 ob 16:22
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1
042505850
Kaj pa posli in računi, ki so bili v Švici ali v Liechtensteinu?
Glavna sta bila ta dva avstrijska računa, na njiju se je stekala umazana gotovina. Se pravi, to je bil nesporno denar nezakonitega izvora, ki se je tudi nezakonito porabil. Je pa bilo še nekaj drugih računov, za katere nismo bili prepričani, ali so tam naložena nezakonita sredstva ali je šlo za nakup orožja, ki ga je tedaj potrebovala Slovenija, za svojo lastno oborožitev ob osamosvojitvi.
Dobro, če se vrneva k tema dvema avstrijskima računoma: orožarska afera bi bila pojasnjena, če bi vi tedaj dobili vpogled v ta dva računa. Potem bi vedeli, kdo je denar tja nosil in kdo ga je dvigoval. Drži?
Da, potem bi vedeli čisto vse.Koga krivite, da do teh podatkov niste mogli priti?Krivec, da ni bilo sodnega epiloga, je posebna tožilska skupina, ki tega kljub številnim našim predlogom in predlogom OVS ni zahtevala od preiskovalnega sodnika in ki jo je takrat vodila Barbara Brezigar.
Ampak če ste želeli vpogled, ste morali imeti utemeljen sum, in verjetno vam je bilo vsaj približno jasno, kdo je tja nosil denar in kdo ga je dvigoval.
Seveda, vpogled v račun Dragica smo zahtevali ob vložitvi kazenske ovadbe zaradi odkritega orožja na Brniku. Pri zahtevi za odprtje drugega avstrijskega računa pa je bila podlaga ovadba tedanje vojaške obveščevalne službe, ki je račun odkrila. Tedaj smo kriminalisti in vojaška obveščevalna služba že delali z roko v roki. V obeh primerih je šlo za zelo konkretne sume. Ko sem sam dobil izpiske z madžarskega računa, mi je bilo vse jasno. In to isto bi se zgodilo tudi, če bi dobili vpogled v oba avstrijska računa. Žal je tedanje tožilstvo to preprečilo.
Koliko ovadb ste tedaj skupaj vložili policisti zaradi trgovine z orožjem?
Približno dvajset, če štejemo tudi tiste, ki so jih vložile posamezne policijske uprave. Na Koroškem smo denimo v eni hiši našli sto kosov orožja. To je bila denimo ena, manjša ovadba.
Ovadbe so zbirka dokazov.
Ker so bile skoraj vse ovadbe zaustavljene na tožilstvu in ker potem tudi ni prišlo do sodnega preizkusa, me zanima, kaj je bil za vas tisti glavni corpus delicti, dokaz, da je npr. Janez Janša ali Igor Bavčar s krogom ožjih sodelavcev ravnal koruptivno?
Glavni dokaz so bili izpiski telefonskih pogovorov. Iz teh izpiskov se je točno videlo, kdo je vedel za nezakonito preprodajo orožja in kdo je pri tem sodeloval. A to niso bili izpiski, ki bi jih pridobili na policiji, ker smo preiskavo začeli razmeroma pozno. Je pa k sreči takratni VIS spremljal trgovino.
VIS je tudi prisluškoval, mar ne?
Ja, točno zaradi tega so bili ti telefonski izpiski največ vredni. Zaposleni na VIS-u, ki so nam povsem zakonito in korektno dali te izpiske, so zaradi tega imeli potem tudi hude težave.
Izpiski so bili pridobljeni legalno?
Da, na podlagi odredbe sodišča. Njihovi legalnosti ni nihče ugovarjal.
In poleg teh telefonskih izpiskov, kaj še je bil za vas glavni dokaz?
Orožje seveda. Orožja smo zasegli toliko, šlo je za tisoče in tisoče kosov, da je prav neverjetno, da za te količine ni nihče odgovarjal. Mislim, da še za prekršek ne. Seveda pa smo zasegli tudi kar nekaj dokumentacije.
Koliko ljudi pa je bilo glede na te podatke vpletenih v kriminalno dejavnost?
Skupaj smo glede na te zbrane dokaze za trgovino z orožjem utemeljeno osumili okrog 20 posameznikov, zaposlenih na obrambnem in notranjem ministrstvu.
V bistvu Janeza Janšo in Igorja Bavčarja s skupino ožjih sodelavcev?
Ovajali smo samo tiste, za katere smo imeli konkretne in utemeljene razloge za sum, da so aktivno sodelovali pri prodaji. Če je bil kdo na položaju in je zgolj vedel za trgovino, ga nismo vključili v spis, sicer bi lahko ovadili res ogromno ljudi.
Zakaj pa tožilci - nekateri so vam sprva celo pomagali pri ovadbah - potem niso hoteli prevzeti pregona?
Dva tožilca, ki sem jima ovadbe dal v pregled, nista imela vsebinskih pripomb, kljub temu pa na primeru nista želela delati, saj sta vedela, koliko pozornosti bo stvar deležna znotraj njihovih vrst in predvsem v politiki. Rezultat našega dela je bil na koncu skorajda smešen. Razen pri mariborskem orožju, kjer je zadeva šla do glavne obravnave, je bila zahtevana le ena sodna preiskava zoper enega od operativcev pri odkritju orožja na brniškem letališču. Na to mi je preiskovalni sodnik rekel, da dokler imamo takšne tožilce, odvetnikov sploh ne potrebujemo. Preiskovali so namreč prav operativca, ki je bil zelo sposoben in res predan državi, vse pomembnejše akterje so izpustili. Še danes trdim, da je bila tista ovadba zaradi brniškega orožja zoper Janšo in Bavčarja ter še nekatere druge najboljša, kar sem jo sam kadarkoli napisal, bila je desetkrat preverjena in v njej stoji vsaka pika.
Kljub temu pa vseh dokazov vendarle niste mogli dobiti. Nedavno ste omenili, da vam nekatere priče niso hotele dati, poleg nekaterih dokumentov, celo video posnetkov. Za kakšne dokaze je šlo?
Gre na primer za slike ali VHS-posnetke transportov. Priče so nam razlagale, da to gradivo imajo, vendar nam ga niso hotele izročiti. Na te posameznike, ki se tudi danes oglašajo, sem bil jezen že tedaj. Eno je namreč, če kaznivega dejanja ne moreš dokazati iz objektivnih razlogov, drugo pa je, če ti ljudje, ki imajo dokaze, teh dokazov ne želijo dati. In sicer zato, da iz čiste kriminalne zgodbe kujejo svojo lastno politiko. Vsem sem jasno razložil, kdaj katero kaznivo dejanje zastara - a se jim to sploh ni zdelo pomembno. Pomembno je bilo, da bodo te dokaze oni sami uporabili, »ko bo čas«. Izraz »ko bo čas« pa vemo, kaj pomeni. Gre za lansiranje informacij za lastne potrebe.
Vaši kolegi so med preiskavo zaslišali Janeza Janšo in Igorja Bavčarja, čeprav so vam s tožilstva to želeli preprečiti. Kako uspešno sta se branila?
Janša sicer ni povedal kaj koristnega, a je bil na razgovoru korekten, Bavčar pa je bil zelo oster, saj tožilcu ni pustil, da bi mu postavljal vprašanja. Namesto tega je on postavljal vprašanja tožilcu. Česa takšnega ne prej ne kasneje nisem videl.
tukaj je primer, kako se uraduje v banana republiki, ki ji vladajo biznisarji z orožjem:
Kako je krila hrbet B. Brezigar Janezu Janši in Igorju Bavčarju - Nedotakljivem,
copy paste iz Dnevnika, fokus nedelja, 29.01.2012 ob 16:22
http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1
042505850
Kaj pa posli in računi, ki so bili v Švici ali v Liechtensteinu?
Glavna sta bila ta dva avstrijska računa, na njiju se je stekala umazana gotovina. Se pravi, to je bil nesporno denar nezakonitega izvora, ki se je tudi nezakonito porabil. Je pa bilo še nekaj drugih računov, za katere nismo bili prepričani, ali so tam naložena nezakonita sredstva ali je šlo za nakup orožja, ki ga je tedaj potrebovala Slovenija, za svojo lastno oborožitev ob osamosvojitvi.
Dobro, če se vrneva k tema dvema avstrijskima računoma: orožarska afera bi bila pojasnjena, če bi vi tedaj dobili vpogled v ta dva računa. Potem bi vedeli, kdo je denar tja nosil in kdo ga je dvigoval. Drži?
Da, potem bi vedeli čisto vse.Koga krivite, da do teh podatkov niste mogli priti?Krivec, da ni bilo sodnega epiloga, je posebna tožilska skupina, ki tega kljub številnim našim predlogom in predlogom OVS ni zahtevala od preiskovalnega sodnika in ki jo je takrat vodila Barbara Brezigar.
Ampak če ste želeli vpogled, ste morali imeti utemeljen sum, in verjetno vam je bilo vsaj približno jasno, kdo je tja nosil denar in kdo ga je dvigoval.
Seveda, vpogled v račun Dragica smo zahtevali ob vložitvi kazenske ovadbe zaradi odkritega orožja na Brniku. Pri zahtevi za odprtje drugega avstrijskega računa pa je bila podlaga ovadba tedanje vojaške obveščevalne službe, ki je račun odkrila. Tedaj smo kriminalisti in vojaška obveščevalna služba že delali z roko v roki. V obeh primerih je šlo za zelo konkretne sume. Ko sem sam dobil izpiske z madžarskega računa, mi je bilo vse jasno. In to isto bi se zgodilo tudi, če bi dobili vpogled v oba avstrijska računa. Žal je tedanje tožilstvo to preprečilo.
Koliko ovadb ste tedaj skupaj vložili policisti zaradi trgovine z orožjem?
Približno dvajset, če štejemo tudi tiste, ki so jih vložile posamezne policijske uprave. Na Koroškem smo denimo v eni hiši našli sto kosov orožja. To je bila denimo ena, manjša ovadba.
Ovadbe so zbirka dokazov.
Ker so bile skoraj vse ovadbe zaustavljene na tožilstvu in ker potem tudi ni prišlo do sodnega preizkusa, me zanima, kaj je bil za vas tisti glavni corpus delicti, dokaz, da je npr. Janez Janša ali Igor Bavčar s krogom ožjih sodelavcev ravnal koruptivno?
Glavni dokaz so bili izpiski telefonskih pogovorov. Iz teh izpiskov se je točno videlo, kdo je vedel za nezakonito preprodajo orožja in kdo je pri tem sodeloval. A to niso bili izpiski, ki bi jih pridobili na policiji, ker smo preiskavo začeli razmeroma pozno. Je pa k sreči takratni VIS spremljal trgovino.
VIS je tudi prisluškoval, mar ne?
Ja, točno zaradi tega so bili ti telefonski izpiski največ vredni. Zaposleni na VIS-u, ki so nam povsem zakonito in korektno dali te izpiske, so zaradi tega imeli potem tudi hude težave.
Izpiski so bili pridobljeni legalno?
Da, na podlagi odredbe sodišča. Njihovi legalnosti ni nihče ugovarjal.
In poleg teh telefonskih izpiskov, kaj še je bil za vas glavni dokaz?
Orožje seveda. Orožja smo zasegli toliko, šlo je za tisoče in tisoče kosov, da je prav neverjetno, da za te količine ni nihče odgovarjal. Mislim, da še za prekršek ne. Seveda pa smo zasegli tudi kar nekaj dokumentacije.
Koliko ljudi pa je bilo glede na te podatke vpletenih v kriminalno dejavnost?
Skupaj smo glede na te zbrane dokaze za trgovino z orožjem utemeljeno osumili okrog 20 posameznikov, zaposlenih na obrambnem in notranjem ministrstvu.
V bistvu Janeza Janšo in Igorja Bavčarja s skupino ožjih sodelavcev?
Ovajali smo samo tiste, za katere smo imeli konkretne in utemeljene razloge za sum, da so aktivno sodelovali pri prodaji. Če je bil kdo na položaju in je zgolj vedel za trgovino, ga nismo vključili v spis, sicer bi lahko ovadili res ogromno ljudi.
Zakaj pa tožilci - nekateri so vam sprva celo pomagali pri ovadbah - potem niso hoteli prevzeti pregona?
Dva tožilca, ki sem jima ovadbe dal v pregled, nista imela vsebinskih pripomb, kljub temu pa na primeru nista želela delati, saj sta vedela, koliko pozornosti bo stvar deležna znotraj njihovih vrst in predvsem v politiki. Rezultat našega dela je bil na koncu skorajda smešen. Razen pri mariborskem orožju, kjer je zadeva šla do glavne obravnave, je bila zahtevana le ena sodna preiskava zoper enega od operativcev pri odkritju orožja na brniškem letališču. Na to mi je preiskovalni sodnik rekel, da dokler imamo takšne tožilce, odvetnikov sploh ne potrebujemo. Preiskovali so namreč prav operativca, ki je bil zelo sposoben in res predan državi, vse pomembnejše akterje so izpustili. Še danes trdim, da je bila tista ovadba zaradi brniškega orožja zoper Janšo in Bavčarja ter še nekatere druge najboljša, kar sem jo sam kadarkoli napisal, bila je desetkrat preverjena in v njej stoji vsaka pika.
Kljub temu pa vseh dokazov vendarle niste mogli dobiti. Nedavno ste omenili, da vam nekatere priče niso hotele dati, poleg nekaterih dokumentov, celo video posnetkov. Za kakšne dokaze je šlo?
Gre na primer za slike ali VHS-posnetke transportov. Priče so nam razlagale, da to gradivo imajo, vendar nam ga niso hotele izročiti. Na te posameznike, ki se tudi danes oglašajo, sem bil jezen že tedaj. Eno je namreč, če kaznivega dejanja ne moreš dokazati iz objektivnih razlogov, drugo pa je, če ti ljudje, ki imajo dokaze, teh dokazov ne želijo dati. In sicer zato, da iz čiste kriminalne zgodbe kujejo svojo lastno politiko. Vsem sem jasno razložil, kdaj katero kaznivo dejanje zastara - a se jim to sploh ni zdelo pomembno. Pomembno je bilo, da bodo te dokaze oni sami uporabili, »ko bo čas«. Izraz »ko bo čas« pa vemo, kaj pomeni. Gre za lansiranje informacij za lastne potrebe.
Vaši kolegi so med preiskavo zaslišali Janeza Janšo in Igorja Bavčarja, čeprav so vam s tožilstva to želeli preprečiti. Kako uspešno sta se branila?
Janša sicer ni povedal kaj koristnega, a je bil na razgovoru korekten, Bavčar pa je bil zelo oster, saj tožilcu ni pustil, da bi mu postavljal vprašanja. Namesto tega je on postavljal vprašanja tožilcu. Česa takšnega ne prej ne kasneje nisem videl.