Komentar na novico: Slovenija žaluje za velikim politikom
Slovenija žaluje za velikim politikomV veliki dvorani predsedniške palače je za vse ljudi, ki se želijo pokloniti spominu na Janeza Drnovška, odprta žalna knjiga.
Bil je vseeno le človek s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Za en njegov največji uspeh v korist slovenskega naroda cenim Brionski dogovor.
Glede na njegovo neizkušenost pri prevzemu predsedstva SFRJ v tako zapletenem trenutku (kapo dol) ga spoštujem.
»Skojevci« z LDSa so vedeli, da s Školčem na čelu na volitvah nimajo perspektive zato so ponudili mesto predsednika stranke tedaj še neopredeljenemu Dr. Drnovšku. V tem položaju med drhaljo starih in novih povzpetnikov pa ni obvladoval situacije.
Glede na njegovo bolezen, ki ga je kljub njegovim avtogenim treningom spremljala cel mandat, kot predsednika je to nalogo opravil zadovoljivo.
( Zakonodajo bi morali ustrezno spremeniti v smislu, da na položaje, ki so usodni za državo nebi smeli zasedati ljudje tako boleznijo)
Kako je prišel za predsednik SFRJ se pa ne strinjam popolnoma z komentatorji.
V tistem času je prišla vrsta, da postane predsednik SFRJ Slovenec. Bila sta dva kandidata Marko Bulc, ki je dobro poznal politične razmere v Jugoslaviji in se ja že takrat kot slovenski poslanec v zvezni skupščini zelo ostro zavzemal za večjo samostojnost republik – Slovenije. Veliko število slovenskih politikov, ki so bili tedaj na položajih zasidrani v foteljih poleg korita z beograjsko navezo se je ustrašilo, da bi on postal predsednik. Ti politiki so s pomočjo medijev potegnili Dr. Drnovška tedaj iz čiste anonimnosti. Računali so, da bo lahko vodljiv. Ko je prevzel predsedstvo SFRJ je bila pa situacija že tako zapletena, da so se ga celo bali vodit. Vsak je reševal svojo rit njega so pa pustili med srbskimi manipulatorji v predsedstvu samega. Še enkrat kapo dol.
Naj počiva v miru.
Glede na njegovo neizkušenost pri prevzemu predsedstva SFRJ v tako zapletenem trenutku (kapo dol) ga spoštujem.
»Skojevci« z LDSa so vedeli, da s Školčem na čelu na volitvah nimajo perspektive zato so ponudili mesto predsednika stranke tedaj še neopredeljenemu Dr. Drnovšku. V tem položaju med drhaljo starih in novih povzpetnikov pa ni obvladoval situacije.
Glede na njegovo bolezen, ki ga je kljub njegovim avtogenim treningom spremljala cel mandat, kot predsednika je to nalogo opravil zadovoljivo.
( Zakonodajo bi morali ustrezno spremeniti v smislu, da na položaje, ki so usodni za državo nebi smeli zasedati ljudje tako boleznijo)
Kako je prišel za predsednik SFRJ se pa ne strinjam popolnoma z komentatorji.
V tistem času je prišla vrsta, da postane predsednik SFRJ Slovenec. Bila sta dva kandidata Marko Bulc, ki je dobro poznal politične razmere v Jugoslaviji in se ja že takrat kot slovenski poslanec v zvezni skupščini zelo ostro zavzemal za večjo samostojnost republik – Slovenije. Veliko število slovenskih politikov, ki so bili tedaj na položajih zasidrani v foteljih poleg korita z beograjsko navezo se je ustrašilo, da bi on postal predsednik. Ti politiki so s pomočjo medijev potegnili Dr. Drnovška tedaj iz čiste anonimnosti. Računali so, da bo lahko vodljiv. Ko je prevzel predsedstvo SFRJ je bila pa situacija že tako zapletena, da so se ga celo bali vodit. Vsak je reševal svojo rit njega so pa pustili med srbskimi manipulatorji v predsedstvu samega. Še enkrat kapo dol.
Naj počiva v miru.