Ali me poznaš?: Jaz sem poletni dan na vrtu

K hišam grem, da vidim, ali se je čez noč zgodilo kaj novega.

Hiša je takšna, kot je bila včeraj. Vrt tudi. Čakaj, čakaj! Kaj je pa to? Pred nočjo tega ni bilo tu! Nekaj so kurili Trska je samo ožgana. Nekdo je z njo segal v ogenj. Moral je biti otrok, ti ognja nikoli ne morejo samo gledati, vedno morajo s palico drezati vanj. Od nekdaj je tako, jaz vem, saj sem že dolgo na svetu. Tu je sedel.
Ti je že jasno, kaj je še delal? Seveda, koruzo je jedel. Ličkanje, ki ga je potegnil s storža, je kar tu pustil. Saj mora biti tako. Kdaj naj otroci jedo koruzo, če ne zdaj. Avgust je in koruza je mlečna. Vidiš, kako je bila dobra? Enega zrna ni pustil.

in na balkonu.

Pelargonije so lepe, fuksije zadovoljne.

Tu se vsak dan ustavim. Koliko si da pri tej hiši gospodinja opraviti z rožami!

Bršljinke so za na razstavo. Poglej, kako se bohotijo.

Na vrtu je tudi vse v redu. Sončnice cvetijo... To so moje najljubše cvetlice. Pomlad jih nima in jesen tudi ne. Zame cvetijo, ljubice. Čebele se pasejo- prav.

Osa mi miga v pozdrav: tudi to je prav. Če sem poletje, moram skrbeti tudi za ose. Takšen je red.

Še zelenjavni vrt preverim. Fižolu sem letos všeč. Kako je zdravo njegovo listje! Še nekaj rumenih cvetkov je nastavil. Zelje lepo napreduje.

Njegov bratranec ohrovt tudi.

In kakšna blitva!

Paradižniku bom moral malo pomagati. Prepočasi zori. Nobene prave rdečice, sama zelenost.
Več sonca mu moram dati. K sreči imajo še nekaj lepe solate na vrtu. Bodo že endivjo jedli, dokler paradižniku ne pomagam, da dozori.

Skrbna gospodinja je posadila tudi radič, da ga bodo lahko jedli jeseni, ko mene več ne bo. Pri sadikah bi moral biti bolj pazljiv, da jih ne zažgem z vročino. Če se bom le spomnil. Če se ne bom, bo pa gospodinja zalivala.

Poznaš to listje, ki je preraslo kompost? Vidiš nekaj rumenega? Ja, buča.
Cveti meni in čebelam na čast. In sebi v korist. Ko oveni rumeni lijak, se pod njim začne napenjati bučka.

Tudi jablana se nastavlja mojemu soncu.

Zdaj se morajo jabolka rediti in barvati. To je njihova poletna naloga.

Pogosto dobim obisk, nevihto. Enkrat se je letos že hudo razburila. Toča je padala in jablane so jo skupile. Te krastice po jabolkah so od toče.

Liste je pa kar scefralo. Bodo že, ni prvič ne zadnjič.

Ti veš, kaj tista ptica tako pozorno gleda?

Spet bom dobil obisk. Že trka. A kdo? Tistimi oblaki nad goro se bližajo. Kadar tako kipijo v višino, bo nevihta. Najprej so nedolžno beli, potem pa počrnijo. In bum in tresk! Ko pride nevihta, je živahno. Vsaj zame. Saj vem, da nevihte ljudem, niso všeč. Ampak, veš, ljubi moj, jaz moram poskrbeti tudi zase. Drugače bi mi bilo lahko dolgčas.
Nič ti ne zamerim, ti kar pojdi, morda se bo že čez eno uro vlilo. Tudi to je del poletja.