Alpe - Donava - Jadran: 11. 10. 2010

LEPO POZDRAVLJENI, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI. PRVI DEL NAŠE ODDAJE BO V ZNAMENJU JESENSKIH SADOV NARAVE. NEKDAJ SO GOSPODINJE VSAKO JESEN SKRBNO IN Z VESELJEM VLAGALE DOMAČE SADJE IN ZELENJAVO ZA ZIMSKE DNI. Z OBILICO VSAKOVRSTNEGA SVEŽEGA IN VLOŽENEGA SADJA IN ZELENJAVE NA TRGOVSKIH POLICAH ČEZ VSE LETO JE TO OPRAVILO SKORAJ UTONILO V POZABO, ZDAJ PA SE ZANIMANJE ZANJ SPET VRAČA.

JAGODE NOVEMBRA, GROZDJE JANUARJA- V TRGOVINAH SKORAJDA NI SADJA ALI ZELENJAVE, KI JE NE BI MOGLI KUPITI SKOZI VSE LETO, VEČINO UVOZIJO IZ TUJINE. KER VEČINO PLODOV POBEREJO V DEŽELI NJIHOVEGA IZVORA, ŠE PREDEN DOZORIJO, JIM MANJKA ZNAČILNA AROMA.

MNOGE SODOBNE GOSPODINJE VNOVIČ ODKRIVAJO STARE METODE KONZERVIRANJA, ZA BIRGIT FARNLEITNER PA JE VLAGANJE VEČ KOT LE KONJIČEK.

ZELO RADA IMAM BELUŠE, IN VEDNO ME JE ZELO JEZILO, DA JIH JE MOGOČE KUPITI LE ŠEST TEDNOV V LETU. NE MARAM PA NIČESAR VLOŽENEGA IZ TRGOVINE.

RAZKUHANI BELUŠI V SOLNICI NISO TO, KAR BI ŽELELA JESTI ČEZ LETO, ZATO SEM SE ODLOČILA, DA JIH BOM SAMA VLAGALA V POSEBNO MARINADO IZ BELEGA BALZAMIČNEGA KISA.

BIRGIT FARNLEITNER ŽIVI NA VINOGRADNIŠKEM POSESTVU V AVSTRIJSKEM KAPFENSTEINU.

NAD KRAJEM KRALJUJE GRAD, REGIJA PA JE ZNANA ZLASTI PO IZVRSTNEM VINU. POLEG TRTE TU USPEVAJO ŠE ŠTEVILNI KMETIJSKI PRIDELKI, ZATO NE MANJKA SVEŽIH PLODOV ZA VLAGANJE. NAČELOMA JE MOGOČE VLOŽITI VSAK PLOD.

NATO DODA ŠE VODO IN KIS.

ŽE PO ČETRT URE V PEČICI PAPRIKO VLOŽI V KOZARCE. TO JE PREPROST RECEPT ZA VSAKO GOSPODINJO IN TUDI ZA GOSPODINJCE.

BIRGIT FARNLEITNER PRIPRAVLJA ŠTEVILNE DRUGE SPECIALITETE IZ RAZLIČNIH SADEŽEV, NA PRIMERIZ ZRELIH SLIV: NAJPREJ NAREDIM NEKAKŠNO MARMELADO, KI PA NE SME BITI PRESLADKA. UPORABLJAM ŽELIRNI SLADKOR, VEDNO V RAZMERJU 1: 6. DODAM FIN ANGLEŠKI GORČIČNI PRAŠEK IN GORČIČNA SEMENA. ZELO POMEMBEN PA JE TUDI KIS, KI DA SLIVAM KISELKAST PRIOKUS. NAJPOMEMBNEJŠI POGOJ ZA DOBRO VLOŽENE PLODOVE JE NJIHOVA KAKOVOST.

DOBIVAM VELIKO VPRAŠANJ, RECIMO: DRAGA BIRGIT, ZA BOŽIČ BI RADA IZDELALA SVOJO GORČICO IN JO PODARILA NAJBLIŽJIM. LJUDJE ME VELIKO SPRAŠUJEJO PO RECEPTIH. NEDVOMNO GRE ZA NOV TREND.

KLASIČNIH METOD VLAGANJA PA NI ODKRILA SAMO BIRGIT FARNLEITNER, ZANJE SO SE ZAČELI ZANIMATI ŠE MNOGI DRUGI, KI CENIJO DOMA PRIDELANO IN DOMA SHRANJENO SADJE IN ZELENJAVO. JESEN JE TUDI ČAS, KO NA POLJIH DOZORIJO BUČE. IZ NJIHOVIH SEMEN PRIDOBIVAJO BUČNO OLJE. V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI IN V SOSEDNJIH POKRAJINAH AVSTRIJE, HRVAŠKE IN MADŽARSKE JE DOMA GLAVNINA SVETOVNE PROIZVODNJE BUČNEGA OLJA. PRI NAS GA PRIDOBIVAJO VSE OD 18. STOLETJA; ŽE VEČ KOT 80 LET PA JE MINILO, ODKAR JE SVOJO OLJARNO NA STARI GORI V OBČINI SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI ZAGNALA DRUŽINA KOCBEK. OLJARSTVO ZDAJ NEPRETRGOMA IN OB UVAJANJU POMEMBNIH NOVOSTI GOJI ŽE TRETJA GENERACIJA.

SEMENA NAJPREJ ZAPLEŠEJO V KOVINSKEM VALJČNEM MLINU. SUHA IN DROBNO ZMLETA ZALIJEJO Z VODO IN JIH ENAKOMERNO ZAMEŠAJO V GOŠČO, DA SE MED PRAŽENJEM NE BI SPRIJELA Z DNOM PONVE. MED POLURNIM PRAŽENJEM NA PRIBLIŽNO 100 STOPINJAH CELZIJA VODA IZPARI, SEMENA PA IZLOČIJO MAŠČOBO.

PRAŽENO ZMES ČAKA ŠE STISKANJE V KOVINSKI PREŠI.

OLJE POTEM POČIVA V SODIH, DOKLER SE TRDI DELCI NE POSEDEJO. NEFILTRIRANO OLJE BREZ DODANIH BARVIL ALI ANTIOKSIDANTOV NATO STEKLENIČIJO. V TEMNEM IN HLADNEM PROSTORU JE TA NARAVNI IZDELEK TREBA PORABITI V 12 DO 15 MESECIH.
BUČNEMU OLJU PRAVIJO TUDI STUDENEC MLADOSTI, KER VSEBUJE VELIKO VITAMINA E: 100 G OLJA VSEBUJE PRIBLIŽNO 50 MG VITAMINA E. POLEG TEGA VSEBUJE TUDI DRUGE VITAMINE, KOT SO A, B, C, IN MINERALE KALCIJ, MAGNEZIJ IN ŽELEZO.

OD LETA 1994 IZ ENEGA IZMED KOCBEKOVIH STROJEV TEČE TUDI PRAVA REDKOST- HLADNO STISKANO BUČNO OLJE. STISKALNICO SO PRIREDILI SAMI. KAKO NATANČNO KOVINSKI POLŽI Z UTORI V NJENI NOTRANJOSTI TREJO SEMENA, OSTAJA SKRIVNOST. VSEKAKOR PA TEMPERATURA, KI SE OB TRENJU DVIGNE, NE PRESEŽE 40 STOPINJ CELZIJA. HLADNO STISKANO BUČNO OLJE JE BLAGEGA VONJA IN OKUSA, KOT BI VOHAL IN OKUŠAL SUROVO SEME. PRAŽENA BUČNA SEMENA PA DAJO BOLJ TEMEN, GOST IN AROMATIČEN IZDELEK.

Z BUČNIM OLJEM IN MLETIMI BUČNIMI SEMENI PA KOCBEKOVI SPREMINJAJO IN BOGATIJO TUDI OKUS TESTENIN IN PIŠKOTOV.

VEČ KOT 300 000 GLEDALCEV SE JE ZBRALO V ITALIJANSKI LETALSKI BAZI RIVOLTO NA PRIREDITVI OB 50 LETNICI DRŽAVNE AKROBATSKE LETALSKE SKUPINE FRECCE TRICOLORI, TRIBARVNE PUŠČICE. SODELOVALE SO SKUPINE IZ HRVAŠKE, ŠPANIJE, ŠVICE, JORDANIJE, FRANCIJE, POLJSKE IN ANGLIJE, A NAJBOLJ PRIČAKOVAN JE BIL NASTOP TRIBARVNIH PUŠČIC.

KLJUB VARČEVALNIM UKREPOM ZARADI GOSPODARSKIH TEŽAV, SE JE ITALIJANSKO MINISTRSTVO ZA OBRAMBO ODLOČILO, DA SE TEJ NAJBOLJ ZNANI IN NAJBOLJ SPOŠTOVANI MIROLJUBNI VOJAŠKI LETALSKI ENOTI, NE BO ODPOVEDALO.

ŽE POT DO CILJA JE BILA NEKOLIKO NENAVADNA: NAJSTAREJŠA PARNA LOKOMOTIVA NA SVETU JE LJUBITELJE KONJ IZ ŠTAJERSKE PRESTOLNICE GRADEC POPELJALA NA ZAHODNO ŠTAJERSKO K LIPICANCEM V KÖFLACH. OSEMINTRIDESET MLADIH ŽREBCEV JE POLETJE PREŽIVELO NA PLANOTI STUBALM, PRED KRATKIM PA SO SE VRNILI V SVOJO KOBILARNO V PIBER NEDALEČ OD KÖFLACHA. TUDI NJIHOVO LETOŠNJO VRNITEV V DOLINO JE ZAZNAMOVAL SLAVNOSTNI SPREVOD. POVSOD SO NAVDUŠENO POZDRAVILI BODOČE ZVEZDE DUNAJSKE ŠPANSKE JAHALNE ŠOLE.

ABENSBERG JE ZNAČILNO MESTECE NA SPODNJEM BAVARSKEM. BREZ KAKRŠNIH KOLI POSEBNOSTI. ALI PAČ? MAR NE BI MORAL BITI ZVONIK DRUGAČEN? ČE BI FRIEDENSREICH HUNDERTWASSER ŠE ŽIVEL, BI BIL DANAŠNJEGA DNE GOTOVO VESEL. PO NJEGOVIH SKICAH JE 10 LET PO NJEGOVI SMRTI ZRASEL TALE ZVONIK- IZZIV TAKO ZA KULTURNE KRITIKE KOT ZA STATIKE.
NIKJER NI RAVNIH LINIJ. VSE JE RAZGIBANO, PISANO IN ŽIVAHNO. MOJA NALOGA JE BILA, DA SKLADNO S TO FILOZOFIJO PRIPRAVIM NAČRT ZA ZVONIK. NI BILO VEDNO LAHKO, TODA Z LJUDMI, KI SO MI POMAGALI, MI JE BILO V VESELJE DELATI.
UMETNINA NAJ BI NA LETO PRIVABILA OD 50 DO 60 TISOČ OBISKOVALCEV. TISTIM, KI SE BODO POVZPELI NA ZVONIK, SE BO NA VIŠINI 35 METROV ODPRL VELIČASTEN POGLED NA HALLERTAU. PO HUNDERTWASSERJEVIH NAČRTIH BI MORAL BITI ZVONIK DVAKRAT VIŠJI, TODA 70 METROV BI BILO ZA ABENSBERG LE PREVEČ. SLIKOVITO PODOBO JUŽNOTIROLSKE POKRAJINE ZAZNAMUJEJO PREDVSEM VINOGRADI. V PRETEKLOSTI JE TRTA RASLA SKORAJ IZKLJUČNO NA LATNIKIH, PERGOLAH, PRED LETI PA SE JE VEČINA VINOGRADNIKOV ODLOČILA ZA BRAJDE, TE DANES ZAVZEMAJO SKORAJ DVE TRETJINI VSEH VINOGRADNIŠKIH POVRŠIN. TA NOVI NAČIN PRIDELAVE JE TUDI PRECEJ SPREMENIL PODOBO KRAJINE.

VELIKA PREDNOST BRAJD JE, DA OMOGOČAJO STROJNO OBDELAVO. BOLJ PRAKTIČNO JE, MANJ JE ROČNEGA DELA KOT PRI UPORABI LATNIKOV. NA VIŠINI, KJER USPEVAJO GROZDI, TOREJ PRAV NA TEJ VIŠINI, LAHKO LISTE ODSTRANIMO STROJNO IN OMEJIMO RAST NAVZGOR. TUDI GLEDE ZAŠČITE RASTLIN JE NEKAJ PREDNOSTI, SAJ LAHKO ŠKROPIMO MANJ IN PREDVSEM LE NA MESTIH, KJER JE TO POTREBNO.

NA POBOČJIH, KI SO PRESTRMA ZA STROJE, LAHKO VINOGRADNIK Z UPORABO LATNIKOV UČINKOVITEJE IZKORIŠČA VINOGRAD. OMENJENE LEGE SO IDEALNE ZA ŠE VEDNO PRILJUBLJENO SORTO VERNATSCH.

ŽELIJO PREDVSEM OHRANITI KULTURNO VREDNOST LATNIKOV ZA PODOBO KRAJINE, SAJ SO TAKO REKOČ NEME PRIČE VINOGRADNIŠTVA IZ PRETEKLOSTI. A RAZVOJA NI MOGOČE USTAVITI. ZDAJ JE ŽE DVE TRETJINI GROZDJA, KI PRIDE V VINSKE KLETI, IZ VINOGRADOV Z BRAJDAMI. ALI JE RES VSE ODVISNO OD RASTI NA BRAJDAH ALI LATNIKIH?

V KLETEH VINA ŠE OPLEMENITIJO, TUDI Z ZORENJEM V HRASTOVIH SODIH.

V DRUGEM DELU ODDAJE ALPE DONAVA JADRAN IMAMO HRVAŠKI PRISPEVEK O BANU JOSIPU JELAČIČU, POVABILI VAS BOMO NA RAZSTAVO V DUNAJSKI KUNSTFORUM IN NA OGLED PREDSTAVE NA DUNAJSKEM KOMORNEM ODRU. ZA KONEC PA BOMO PREDSTAVILI KAMELJO FARMO NA BAVARSKEM. BAN JOSIP JELAČIČ, ROJEN PRED 209 LETI, JE ZA HRVATE ZELO POMEMBNA ZGODOVINSKA OSEBNOST IN VELIK NARODNI JUNAK. NA HRVAŠKEM JE UKINIL FEVDALNI RED, VPELJAL LJUDSKI JEZIK V ŠOLE, USTANOVIL SKUPŠČINO- PRVI HRVAŠKI SABOR. ČEPRAV JE VELJAL ZA VRHUNSKEGA VOJSKOVODJO, SE JE ZAVZEMAL PREDVSEM ZA MIRNO REŠEVANJE SPOROV.

MNOGI ROMAJO NA NJEGOV GROB V SOSEDNJEM ZAPREI, PA TUDI NA POSEST NOVI DVORI, KI JO JE KOT VOJNO PLAČO PREJEL OD CESARJA FRANCA JOŽEFA. TAM OHRANJAJO ŽIV SPOMIN NA SPRETNEGA IN SKROMNEGA VOJSKOVODJO.

NI IMEL DENARJA NE BOGASTVA. BIL JE IZREDNO ETIČEN, POŠTEN, IZOBRAŽEN. ČEPRAV JE BIL VOJAK, JE BILA NJEGOVA IZOBRAZBA HUMANISTIČNA. POZNAL JE ŠTEVILNE SVETOVNE JEZIKE. KO JE POSTAL BAN, JE MORAL PROSITI BRATA, NAJ MU POSODI DENAR ZA NAKUP CIVILNE OBLEKE.
NJEGOVA ZAPUŠČINA JE NA OGLED V HRVAŠKEM ZGODOVINSKEM MUZEJU. RAZSTAVA Z NASLOVOM SPOMINI NA NEKEGA BANA SPREMLJA NJEGOVO OTROŠTVO, MLADOST, VOJAŠKO KARIERO IN ŽIVLJENJE V PODEŽELSKI REZIDENCI, KJER JE TUDI UMRL. ŽAL PREKMALU. ZA NJIM JE OSTALA SOPROGA SOFIJA, KI JE BILA OB POROKI STARA KOMAJ ŠESTNAJST LET.

AKCIJO PODPIRA TURISTIČNA ZVEZA Z VRSTO PRILOŽNOSTNIH SPOMINKOV... Z UMETNIŠKIMI DELI SE JIM PRIDRUŽUJE TUDI PLEMIŠKA MLADINA.

OBLIKOVALKA LIDIJA GAŠPAR JE ŽE DAVNO SANJALA O TEM, DA BI OŽIVILA ZGODBO BANA IN SOFIJE. USTANOVILA JE ZDRUŽENJE, KI ŽE 13 LET PRIREJA JELAČIĆEV PLES.

MEDTEM KO ČAKAJO NA OBNOVO NOVIH DVOROV ZGODOVINSKE PRIREDITVE ORGANIZIRAJO V DVORCU LUŽNICA.

POVEDATI MORAM, DA SEM SE PRAV STOPILA Z 19. STOLETJEM, Z OBLEKO, KI JO NOSIM. TO JE REPLIKA SOFIJINE OBLEKE IZ TEGA STOLETJA. OBČUTEK JE IZJEMEN, PRELEPO SE JE POTOPITI V TE ČASE, V MANIRE, TE GESTE; KO VAM GROF POLJUBI ROKO, KO SE PRIKLONITE.

VSAK GIB IMA SVOJ SMISEL IN POSEBEN POMEN. KOT TUDI VSI DRUGI DOGODKI, S KATERIMI HRVATI SPREMLJAJO OBLETNICE IN DOGODKE, POVEZANE Z ZAPUŠČINO BANA JOSIPA JELAI. VRSTIJO SE SPOMINJANJA, ZNANSTVENA DELA, RAZSTAVE... OB OBILICI LJUDSKEGA VESELJA, ZARADI KATEREGA JE LEGENDA O BANU JOSIPU JELAI VSELEJ IVA.

PRI 18 LETIH JE IMELA PROMETNO NESREČO, KO JO JE NA AVTOBUSU HUDO POŠKODOVALA ŽELEZNA PALICA. POSLEDICE NESREČE SO ZAZNAMOVALE NJENO POZNEJŠE ŽIVLJENJE. TRPELA JE HUDE BOLEČINE, MORALA JE NA VEČ OPERACIJ. TUDI V BOLNIŠNICI JE NADALJEVALA S SLIKANJEM.
UMETNICA, KI JE BILA SAMOUK, DEJAVNA PA JE BILA TUDI NA PODROČJU POLITIKE, JE ZAPUSTILA 150 SLIK. VEČINA JIH JE V ZASEBNI LASTI. V MEHIKI VELJA FRIDA KAHLO DANDANES SKORAJ ZA NARODNO SVETNICO.
MODRA HIŠA V KATERI JE ŽIVELA IN DELALA, JE DANES SPREMENJENA V MUZEJ. ZADNJA LETA V ŽIVLJENJU FRIDE KAHLO SO BILA V ZNAMENJU ODVISNOSTI OD MORFIJA IN ALKOHOLA. UMRLA JE LETA 1954 V STAROSTI 47 LET.

BERLIN V ZAČETKU 30. LET PREJŠNJEGA STOLETJA, GROŽNJA NACIONALSOCIALIZMA JE VSE BLIŽE, SEKS, MAMILA IN ZABAVE PA POMAGAJO POZABITI. LJUDJE, RAZPETI MED VESELJEM DO ŽIVLJENJA IN STRAHOM PRED SMRTJO, SO NAPADALNI IN VZNEMIRJENI, ZA STRPNOST NI PROSTORA. WERNER SOBOTKA JE TO TEMATIKO SPRETNO POSTAVIL V PRAVO " RJAVO " LUČ... KDOR JE ŽE SEDEL NA KAMELO, JE LAHKO UGOTOVIL, DA SO TE ŽIVALI ZELO INTELIGENTNE, PRIJAZNE IN IMAJO TRDEN ZNAČAJ, PRAVIJO USTVARJALCI NAŠEGA ZADNJEGA PRISPEVKA. OBISKALI SO KAMELJO FARMO V ALLGÄUU NA BAVARSKEM, KJER DROMEDARJI IN DVOGRBE KAMELE ŽE DVAJSET LET VESELO ŽIVIJO V SOŽITJU S KRAVAMI.

KAMELJE GRBE NISO NAMENJENE ZA SHRANJEVANJE VODE, V NJIH SE KOPIČI MAŠČOBA, ČEPRAV POGOSTO SLIŠIMO NASPROTNO.

KAMELE NE ŽIVIJO SAMO POD PUŠČAVSKIM SONCEM, TEMVEČ SE POČUTIJO DOBRO TUDI V EVROPI, DENIMO NA JESENSKEM SONCU V ALLGÄUU.

CHRISTINE SIEBER JE NA NEKDANJI KMETIJI V SEEGU PRI FÜSSNU USTANOVILA KAMELJO FARMO IN SČASOMA PUSTILA DELO KOMERCIALISTKE.

SPRVA JE BIL TO LE KONJIČEK. SEM NAMREČ DOLGOLETNA JAHAČICA. PRVO KAMELO SMO KUPILI PRED DVAJSETIMI LETI.
NA KAMELE SE NAVEŽEŠ, KER IMAJO MOČAN ZNAČAJ IN SO SAMOVOLJNE, ALI PA SE JIH HITRO NAVELIČAŠ. PRI NAS SO NAM ZLEZLE POD KOŽO. PRVI SE JE KMALU PRIDRUŽILA DRUGA, NATO TRETJA... ZDAJ JIH IMAMO ŽE 35, VEČ KOT POLOVICA PA SE JIH JE SKOTILA PRI NAS, KOT RECIMO TALE TUKAJ.

PRED ODHODOM SE MORAJO OBISKOVALCI NAJPREJ NAVADITI NA VEČ KOT 2 METRA VISOKE ŽIVALI.

TAKO, ZDAJ BOMO OSEDLALI CLEO. PRECEJ DOBRO KAŽE.
LENI RENNER SO NEKAJ UR JAHANJA NA KAMELI PODARILI ZA ROJSTNI DAN. KAMELE TEHTAJO DO 1000 KILOGRAMOV, ZATO JE LENI RENNER ZELO SPOŠTLJIVA DO ŽIVALI.

NIKOLI ŠE NISEM JEZIDLA IN STRAH ME JE TAKO VISOKIH ŽIVALI. BOJIM SE VSEGA, KAR JE VIŠJE OD MENE.

UPAM, DA ME NE BO VRGLA S SEBE.

POVZPNITE SE, NOGO ČEZ, LAHKO SE DRŽITE, POČASI ZDRSNITE ČEZ IN SE VZRAVNAJTE. TAKO.

ZELO POMEMBNO JE, DA S KAMELAMI RAVNAMO STRPNO IN PREVIDNO.

ČE UJAMEŠ RITEM TEH ŽIVALI, POSTANE JEŽA PODOBNA MEDITACIJI Z BREITENBERGOM IN VRHOVI ALP V OZADJU.

PREKRASNO. STRAH JE MINIL. TAKO BI LAHKO JAHALA VEČ UR.

TUDI SREČANJE KAMEL IN KRAV SE KONČA MIRNO, PUŠČAVSKE ŽIVALI SO SE ODLIČNO PRILAGODILE TUKAJŠNJEMU PODNEBJU.

PRIHAJAJO Z ZELO HLADNEGA OBMOČJA. TUKAJŠNJE PODNEBJE JIM NE POVZROČA NOBENIH TEŽAV, SAJ JE V NJIHOVI DOMOVINI TUDI DO 20, 30, 40 ALI CELO 50 STOPINJ POD NIČLO. ZA KAMELE IZ MONGOLIJE IN KITAJSKE JE TUKAJŠNJE PODNEBJE PRAV MILO. POZIMI GREDO RADE NA SNEG IN UŽIVAJO V NJEM.

OB KONCU ODDAJE VAM ŽELIM VELIKO UŽITKOV V JESENSKIH DOBROTAH. BODITE Z NAMI SPET ČEZ ŠTIRINAJST DNI. NA SVIDENJE.