Alpe - Donava - Jadran: 12. 9. 2009

LEP POZDRAV, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI, DOBRODOŠLI ZNOVA V NAŠI ODDAJI. ZAČENJAMO Z ZGODBO O VESPI, ENEM NAJBOLJ PRILJUBLJENIH PREVOZNIH SREDSTEV NA SVETU. KMALU PO NASTANKU JE TA DVOKOLESNIK POSTAL PRAVO KULTNO VOZILO IN TUDI PO 63 LETIH VZBUJA OBČUDOVANJE IN NAVDUŠENJE. VOZNIKI VESP SE PO VSEM SVETU ZDRUŽUJEJO V KLUBE, IMAMO GA TUDI V SLOVENIJI. NAJVEČ KLUBOV LJUBITELJEV VESP JE SEVEDA V ITALIJI, ENEGA PRVIH SO USTANOVILI V TRSTU.

VESPINA EPOPEJA SE JE ZAČELA TAKOJ PO KONCU DRUGE SVETOVNE VOJNE, KO JE INDUSTRIALEC ENRICO PIAGGIO V PRENOVLJENI TOVARNI V PONTEDERI PRI INŽENIRJU CORRADINU D ' ASCANII NAROČIL NAČRT ZA DVOKOLESNO VOZILO, KATEREGA VOŽNJA NAJ BI BILA LAŽJA KOT PRI OBIČAJNIH MOTOCIKLIH, PORABA NIZKA, VZDRŽEVANJE PA PREPROSTO. TAKO SE JE 23. APRILA 1946 RODILA VESPA, SPRVA Z DELOVNO PROSTORNINO MOTORJA 98 CM3, DVOTAKTNIM MOTORJEM, TREMI PRESTAVAMI IN 3, 2 KONJSKE MOČI; PROTOTIP JE LAHKO DOSEGAL NAJVEČJO HITROST 60 KILOMETROV NA URO. TEDAJ JE STALA 90. 000 LIR IN SO JO PRODAJALI NA OBROKE. TO JE MOČNO SPODBUDILO PRODAJO: Z VESPO SE JE ZAČELA MNOŽIČNA MOTORIZACIJA V ITALIJI, ŠE PRED PRIHODOM DRUGEGA POMEMBNEGA VOZILA, FIATA 500.

V TEM OBDOBJU SO SE, PREDVSEM V ITALIJI, MNOŽILI TUDI KLUBI LJUBITELJEV VESPE, KI SO PRIREJALI DRŽAVNA IN MEDNARODNA SREČANJA. EDEN NAJSTAREJŠIH KLUBOV JE TRŽAŠKI, LANI JE PRAZNOVAL ŠESTDESETLETNICO.

ZGODOVINA KLUBA JE POLNA POTOVANJ PO ITALIJI IN NA TUJEM. S ČLANI KLUBA SMO ŠLI NA IZLET PO NADIŠKIH DOLINAH IN RAZISKOVALI, ODKOD STRAST DO VESP.

VESPIST SEM OD LETA 1997, NAVDUŠENJE PA JE ŠE OD PREJ, OD LETA 1990.

VESPISTI SE NEKOLIKO RAZLIKUJEJO OD MOTORISTOV, GRE ZA DRUGO KATEGORIJO. VOZIM VESPO 125 T3.
TRŽAŠKI VESPA KLUB JE NASTAL LETA 1948, KO JE BIL TRST ŠE SVOBODNO OZEMLJE. BIL JE EDEN PRVIH TOVRSTNIH KLUBOV V ITALIJI. Z VELIKIM MOTORISTIČNIM SREČANJEM SMO LANI ZAZNAMOVALI 60 LET NAŠE DEJAVNOSTI, KI SE V VSEM TEM ČASU NI PREKINILA. HODIMO NA IZLETE, KAKRŠEN JE DANAŠNJI, PO FURLANIJI, V OKOLICI ČEDADA, SPREHAJAMO SE MED VASICAMI, KI NITI NISO VRISANE NA ZEMLJEVIDE ALI SO DRUGAČE NEZNANE. TAKO LJUDEM DAMO MOŽNOST, DA SPOZNAJO NOVE KRAJE IN SE GREDO TURIZEM. KAJ POMENI BITI VESPIST?
POTOVATI KOT V POČASNEM POSNETKU, MIRNO IN BREZ HITENJA.

PRI MENI JE ENAKO, ŽE OD MALEGA SEM IMEL VESPO IN SEM VELIK NAVDUŠENEC.

PRED LETI, KO SMO SE ZAČELI VOZITI Z VESPAMI, ZAGOTOVO NI BILO VELIKO DRUGIH MOŽNOSTI: VESPA ALI VESPA ALI PA PEŠ... POTEM SMO POČASI DOBILI AVTOMOBILE IN TISOČ STVARI KOT VSI DRUGI. POMEMBNO JE, DA MLADI RAZUMEJO, DA VESPA NI LE PREVOZNO SREDSTVO, TEMVEČ TUDI NAČIN DEJAVNEGA POTOVANJA. VOZNIKI VESPE ZNAJO ZAMENJATI KABEL TER UPORABLJAJO IZVIJAČ IN KLEŠČE, TOREJ STVARI, KI SE V SODOBNIH ČASIH ZDIJO SKORAJ NEMOGOČE.

BITI VESPIST NE POMENI NUJNO IMETI VESPO- ČEPRAV JE TO ZAŽELENO. ŠTEJE DUH. VESPIST NE DRVI, SAJ SI TEGA NE ŽELI, TEMVEČ UŽIVA V RAZGLEDIH, BARVAH IN VONJAVAH. ZANJ NI POMEMBEN CILJ, POMEMBNO JE POTOVALNJE. ZLASTI SKUPAJ S PRIJATELJI.

" NA PRVEM MESTU JE VEDNO OHRANJANJE SEDANJEGA. DA NAM BO USPELO POLEG NAŠE OSNOVNE NALOGE OB TEM ZNOVA OBUDITI VSO LEPOTO TIEPOLOVEGA USTVARJANJA IZ 18. STOLETJA, IN TO V TAKŠNI KAKOVOSTI, S TEM RES NI RAČUNAL NIHČE. " ZASILNI UKREPI ZA OHRANJANJE UMETNINE IN ŠKODA, KI JO JE PUSTILA VODA OB GAŠENJU V ČASU VOJNE, SO ZELO POŠKODOVALI FRESKE. PRIPRAVE SO POTEKALE SKORAJ DESET LET, RESTAVRIRANJE JE TRAJALO TRI LETA IN STALO 2, 6 MILIJONA EVROV.

NI TEŽKO PRIDELATI DOBREGA VINA. NAJPOMEMBNEJŠA JE LJUBEZEN VINOGRADNIKA. TUDI KADAR VINSKA TRTA NI NAJBOLJŠA, LAHKO PRIDELAMO DOBRO VINO, VINO, KI SE BO DOTAKNILO LJUDI, KAJTI VANJ SMO VLOŽILI NAJBOLJŠI DEL SEBE.

TU SE TEREN RAZPRE, NA OBEH STRANEH SE USTVARI GRIČEK. NATO VSTOPIMO V DRUGO VRSTO TRT.

NIKOLI NISEM DELAL NA TAKIH ZEMLJIŠČIH...
DANES VAM BOM POMAGALA. JUTRI BO PRIŠEL DELAVEC IN JAZ BOM KONČALA OBREZOVANJE, KI JE ZDAJ NUJNO.

KONJ PRINAŠA MIR IN TIŠINO, IZJEMEN JE DO ZEMLJE. NJEGOVA KOPITA NAMREČ NE UNIČUJEJO TAL.

KAKO VIDITE NJEGOVO VLOGO V BIODINAMIČNEM KMETIJSTVU? PRI BIODINAMIKI MORAMO BITI NEODVISNI: GNOJILO, KOMPOSTIRANJE, GNOJ. IMETI JE TREBA KRAVE IN DRUGE ŽIVALI.
SAMOZADOSTEN SISTEM.
NATANČNO TO. ČE POGANJKE UNIČUJE VELIKO BOLEZNI, TO POMENI, DA VINSKA TRTA POGREŠA NAVZOČNOST ŽIVALI, DA GNOJ, GNOJILO NISTA DOBRA, NISTA NARAVNA. KONJ, NA PRIMER, POMAGA PRI OHRANJANJU PRAVEGA RAVNOVESJA V VINOGRADIH.

V NEKATERIH VINOGRADIH SE MORA KONJ PRIVADITI NA GIBANJE PO ZELO OZKIH POTEH IN NA NAKLON ZEMLJIŠČA. VČASIH JE ZELO STRM. SEM TER TJA MORA HODITI OB ZIDOVIH, VISOKIH TUDI VEČ KOT PET METROV. NAVADNO SE KONJ NE UPA PREMAGOVATI TAKIH OVIR, ZANJ SO NENARAVNE, ZATO JE POMEMBNO, DA USTVARIMO ODNOS, KI TEMELJI NA ZAUPANJU. KONJ SE TAKO SPOPRIME Z NEVARNIMI RAZMERAMI, VENDAR OSTANE MIREN. TUDI MI MORAMO BITI MIRNI. TA KONJ PRIHAJA IZ BELGIJE IN NIKOLI NI VIDEL STRMIN. PRVI DAN SEM GA PELJAL NA BLAGO POBOČJE, DA BI VIDEL NJEGOV ODZIV. ZAČEL SE JE TRESTI, IMEL JE VRTOGLAVICO, ČEPRAV JE BILA STRMINA ZELO MAJHNA.

KONJ DELA PREDVSEM Z GLAVO, S PAMETJO. KONJ, KI UPORABLJA LE MIŠICE, JE NEVAREN.

V NADALJEVANJU ODDAJE ALPE DONAVA JADRAN SI BOMO OGLEDALI ZBIRKO SLOVENSKEGA MISIJONARJA IN RAZISKOVALCA IGNACIJA KNOBLEHARJA V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI.
POVABILI VAS BOMO ŠE V MUZEJ REVOLTELLA V TRST IN K OGLEDU RAZSTAVE V DUNAJSKO RAZSTAVIŠČE MAK. IZ IZBORA PRISPEVKOV NAŠIH MINULIH ODDAJ BOMO ZAVRTELI ZGODBO HRVAŠKE TELEVIZIJE O LJUDSKI OBRTI ZLATOVEZU IN PRISPEVEK O ENEM NAJLEPŠIH PARKOV PRI NAS, ARBORETUMU VOLČJI POTOK.
ZLATOVEZ JE TRADICIONALNA TEHNIKA VEZENJA Z ZLATO NITJO IN VRHUNEC LJUDSKE UMETNOSTI V VZHODNOHRVAŠKI POKRAJINI SLAVONIJI. MED DRUGO SVETOVNO VOJNO JE SPRETNOST SKORAJ ZAMRLA, ZDAJ PA JO SPET OŽIVLJAJO, ZLASTI V VASI GORJANI BLIZU DŽAKOVA.

VEZENJE JE DVOBARVNO, V BARVI RUMENEGA IN BELEGA ZLATA. NAJBOLJ POGOST POSTOPEK: Z IGLO ČEZ MOTIVE, NARISANE NA PAPIR. TAKO LEPOTA ZLATE NITI PRIDE NAJBOLJ DO IZRAZA.

ZLATOVEZ JE BIL OD NEKDAJ ZNAK PRESTIŽA DRUŽINE. Z NJIM SO KRASILI ŽENSKE IN MOŠKE NOŠE ZA NAJBOLJ SLOVESNE DOGODKE. DEKLIŠKE NOŠE IMAJO POKRIVALA. PRAVIJO JIM LJELJE, KAR POMENI KRALJICE. TAKO OBLEČENE ŽENSKE TUDI V RESNICI NAREDIJO KRALJEVSKI VTIS.

" V ULICI, KJER SEM ODRAŠČALA, JE BILA STAREJŠA ŽENSKA, KI SE JE UKVARJALA S TEM. IME JI JE BILO MARIJA GREGORIĆ. KOT DEKLE SEM POGOSTO HODILA K NJEJ. STALA SEM ZA NJENIM HRBTOM, NE VEM, KAKO DOLGO, IN GLEDALA, KAJ DELA. IN TAKO SEM SE OD NJE NAUČILA. " ZLATOVEZ NE KRASI LE NOŠE.

SPRETNOST VEZENJA Z ZLATO NITJO ŽE VEČ LET KOT IZBIRNI PREDMET POUČUJEJO V OBRTNI ŠOLI ANTUNA HORVATA V SOSEDNJEM DŽAKOVU. UČENKE VSAKO LETO NA RAZSTAVAH IN REVIJAH PREDSTAVIJO SVOJE STVARITVE- TRADICIJA NA NOV NOV NAČIN.

VELIČASTNA OPRAVA POGLAVARJA AFRIŠKEGA LJUDSTVA BARI: NAGLAVNO OKRASJE IZ NOJEVEGA PERJA IN DIADEM, PAS Z MOGOČNIM OBESKOM- MERJAŠČEVIM ZOBOM-, SIGNALNI ROG IN OČESNO BODALO- ŽELEZNA SEKIRICA NA PALICI Z RAZCEPLJENO KONICO, KI SO JO UPORABLJALI ZA PREBADANJE OČI UMIRAJOČEGA NASPROTNIKA, DA NE BI NJEGOV POGLED PREKLEL KRVNIKA, TER IZ ENEGA KOSA LESA STESAN STOLČEK, KI JE BIL LAHKO TUDI VZGLAVNIK. RAZSTAVA V SLOVENSKEM ETNOGRAFSKEM MUZEJU V LJUBLJANI Z NASLOVOM SUDANSKA MISIJA PREDSTAVLJA ŽIVLJENJE NILOTSKIH LJUDSTEV, KAKRŠNO JE SREDI 19. STOLETJA SPOZNAL IGNACIJ KNOBLEHAR. SLOVENSKI MISIJONAR IN RAZISKOVALEC SE JE OB PODPORI VATIKANA TER OSEBNI DENARNI IN POLITIČNI ZASLOMBI CESARJA FRANCA JOŽEFA ODPRAVIL OB BELI NIL ŠIRIT KRŠČANSKO VERO. BIL JE TUDI PRVI, KI JE SISTEMATIČNO OPISAL REKO VSE DO 4 SEVERNE ZEMLJEPISNE ŠIRINE, O ČEMER SO ŽE TAKRAT POROČALI EVROPSKI IN AMERIŠKI ČASNIKI. KNOBLEHARJEVA ODKRITJA SO V SVOJIH DELIH OMENJALI TUDI FRANCOSKI PISATELJ ZNANSTVENO- UTOPIČNIH ROMANOV JULES VERNE, AMERIŠKI POPOTNIK BAYARD TAYLOR IN FRANCOSKI GRADITELJ SUEŠKEGA PREKOPA FERDINAND DE LESSEPS.
LETA 1850 JE SVOJO AFRIŠKO ZBIRKO Z VEČ STO KAMELAMI PREPELJAL ČEZ PUŠČAVO IN NATO Z LADJAMI PO NILU IN MORJU VSE DO LJUBLJANE. " PREDMETI SO ZELO ZANIMIVI, KER SPADAJO MED NAJSTAREJŠE AFRIŠKE PREDMETE V EVROPI NA SPLOH, PREDVSEM S TEGA OBMOČJA- JUŽNEGA SUDANA. " ZELO ZANIMIVO JE, DA JE PRINESEL TUDI VEČ KILOGRAMOV RAZLIČNEGA BARVILA, S KATERIM SO SE LJUDJE BARVALI. TI LJUDJE NISO POZNALI KAKE POSEBNE KRASITVE TELESA Z MASKAMI, V GLAVNEM SO SI TELO BARVALI Z NARAVNIMI BARVILI. " RAZSTAVA, KI SI JO BO MOGOČE OGLEDATI ŠE OKTOBRA, POMEMBNO OSVETLJUJE ZGODNJE STIKE EVROPEJCEV IN LJUDSTEV, ŽIVEČIH OB BELEM NILU V EKVATORIALNI AFRIKI.

SOOČENJE ZNANEGA S TUJIM JE BILA EKSPLOZIVNA TEMA ŽE V PRETEKLOSTI IN TAKO OSTAJA ŠE DANES. UDOMAČENO EKSOTIKO LAHKO ODKRIVATE DO 27. SEPTEMBRA.

MNOŽICE HUDIČEVK, ŽENSK MAČK, SFINGE IN SKORAJ BREZSPOLNI MOŠKI IZPOD ČOPIČA LEONOR FINI SE PO 26 LETIH VRAČAJO V ITALIJO. DELA SO DO 27. SEPTEMBRA NA OGLED V MUZEJU REVOLTELLA V TRSTU. GRE ZA VELIKO RAZSTAVO NADREALISTIČNE SLIKARKE, KI JE VZBUJALA TAKO OBČUDOVANJE KOT NASPROTOVANJE. MAX ERNST JO JE IMENOVAL ITALIJANSKA FURIJA IZ PARIZA. RAZSTAVLJENIH JE 250 DEL, MED NJIMI PRIBLIŽNO STO PLATEN IN PRAV TOLIKO RISB TER GRAFIČNIH LISTOV IZ NAJVEČJIH SVETOVNIH MUZEJEV IN ZASEBNIH ZBIRK. NA OGLED JE TUDI PRIBLIŽNO STO FOTOGRAFIJ TE VSESTRANSKE ARGENTINSKE UMETNICE, KI JE TESNO POVEZANA S TRSTOM. NJENA MATI MALVINA BRAUN JE ZBEŽALA OD ARGENTINSKEGA MOŽA, KO JE BILA LEONOR ŠE ČISTO MAJHNA, IN SE VRNILA V RODNI TRST. TU SE JE LEONOR DRUŽILA Z UMETNIKI KOT SO BILI ARTURO NATHAN, SVEVO IN SABA IN TU SE JE ZAČELA NJENA UMETNIŠKA POT.
ARBORETUM VOLČJI POTOK JE ČUDOVITO UREJEN PARK Z VEČ TISOČ RASTLINAMI Z VSEH KONCEV SVETA. V OSNOVI JE ABORETUM BOTANIČNI VRT ZA LESNATE RASTLINSKE VRSTE, EDINI V SLOVENIJI. RAZPROSTIRA SE NA 85 HEKTARJIH; MOGOČNA DREVESA, CVETOČE ROŽE IN RAZLIČNE PRIREDITVE PRIVABLJAJO OBISKOVALCE VSE LETO.

ARBORETUM V VOLČJEM POTOKU JE EDINI BOTANIČNI VRT ZA LESNATE RASTLINE V SLOVENIJI. KOT KULTURNA DEDIŠČINA DRŽAVNEGA POMENA JE TUDI ZAŠČITEN.

RAZVIL SE JE IZ GRAŠČINSKEGA PARKA.
PO PRVI SVETOVNI VOJNI JE NAMREČ LASTNIK POSESTVA, LJUBLJANSKI VELETRGOVEC IN STRASTEN LJUBITELJSKI BOTANIK LEO SOUVAN, PROSTOR OB GRAŠČINI PARKOVNO PREUREDIL IN PRED SVOJE DOMOVANJE POSTAVIL FRANCOSKI VRT.

DANES NA GRAŠČINO SPOMINJAJO LE KULISE, NA SOUVANOVO STRAST PA ŠE VEDNO GEOMETRIJSKO ZASAJENI PUŠPANI, PEŠČENE POTI IN DRUGA RASTLINSKA PRESENEČENJA.
" TAKRATNI LASTNIK SI JE ŽELEL SVOJO POSEST, SVOJ GRAŠČINSKI VRT IN PARK, OBOGATITI Z REDKIMI, NENAVADNIMI DREVESI. NAROČAL JIH JE IZ NEMČIJE, IZ OKOLICE DRESDNA, IN RECIMO TALE PAHLJAČASTI JAVOR JE BIL NEKAJ TAKO POSEBNEGA, DA JE PO NJEM DOBIL IME VES TA PREDEL- JEZERO RDEČEGA JAVORJA. " PRELOMNICO V RAZVOJU JE PARK DOČAKAL Z LETOM 1952, KO JE POSEST PREVZELA UNIVERZA V LJUBLJANI IN USTANOVILA ARBORETUM ALI BOTANIČNI VRT ZA DREVESA IN GRME.

JAVORJI, LIPE, BUKVE, MAGNOLIJE, RODODENDRONI- PRVA NALOGA ARBORETUMA JE PRAVZAPRAV IZOBRAŽEVANJE IN TAKO TUDI OZAVEŠČANJE O POMENU BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI.
" VEČINA DREVES, GRMOV IMA TABLICO Z IMENOM IN ZARADI TEGA JE IZOBRAŽEVALEN TAKO ZA ŠTUDENTE, ŠTEVILNE SREDNJEŠOLCE, OSNOVNOŠOLCE, KI PREŽIVLJAJO V ARBORETUMU NARAVOSLOVNE DNEVE IN PA SEVEDA TUDI ZA NAKLJUČNE OBISKOVALCE, KI MORDA SAMO IŠČEJO RASTLINO ZA SVOJ VRT OZIROMA ZA SVOJE BIVALNO OKOLJE. " SICER PA JE ARBORETUM V SVOJI ZGODOVINI VEDNO HODIL V KORAK S ČASOM. KAR JE VZNEMIRJALO ZNANSTVENIKE, JE KMALU VZNIKNILO TUDI V VOLČJEM POTOKU, TUDI TA METASEKVOJA.