Alpe - Donava - Jadran: 20. 6. 2011

LEP POZDRAV, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI, DOBRODOŠLI V NAŠI NOVI ODDAJI.
PRVA ZGODBA PRIPOVEDUJE O PODVIGU PREBIVALCEV BAVARSKE DOLINE ILZTAL, KI SO SAMI OBNOVILI UKINJENO ŽELEZNIŠKO PROGO DO POKRAJINSKEGA SREDIŠČA. ZARADI VARČEVANJA NA BAVARSKEM ŽE NEKAJ LET UKINJAJO VSE NEDONOSNE PROGE. KO SE JE TO ZGODILO V DOLINI ILZTAL, SO USTANOVILI POSEBNO DRUŠTVO ZA OŽIVITEV PROGE. TODA V PRIMERJAVI Z DRUGIMI KRAJI, KJER SO STORILI PODOBNO, JE NJIM USPELO.
NAMESTO ZA ŠEST MILIJONOV EVROV, KOT SO IZRAČUNALI PRI NEMŠKIH ŽELEZNICAH, SO PROGO USPOSOBILI ZA SKORAJ DESETKRAT MANJ DENARJA.

TO JE BIL ODSEK, KI JE ZAHTEVAL NAJVEČ ENERGIJE. NA TEM KRAJU VČASIH NI BILO MOGOČE VEČ NITI HODITI, DA O MOŽNOSTI PREHODA TIRNIH VOZIL SPLOH NE GOVORIM. ZATO SMO MORALI TU ZELO TRDO DELATI.
LETA 2007 JE BILA PROGA ŠE ZARAŠČENA Z GOSTIM GRMIČEVJEM IN MAJHNIMI DREVESI. NA DVEH MESTIH JE VODA ODPLAKNILA TRASO POD TIRI. PROFESORJA THOMASA SCHREMPFA, ENEGA IZMED POBUDNIKOV PROJEKTA ŽELEZNICE SKOZI DOLINO ILZTAL, NITI DVA ŽELEZNIŠKA IZVEDENCA, KI STA STROŠKE SANACIJE OCENILA NA ŠEST MILIJONOV EVROV, NISTA MOGLA PREPRIČATI V NASPROTNO. TRDIL JE, DA JE MOGOČE PROGO OBNOVITI TUDI Z VELIKO MANJ DENARJA. STANDARD DRUŽBE NEMŠKE ŽELEZNICE JE VEDNO NEKOLIKO VIŠJI OD STANDARDA ŽELEZNIC, KI NISO V NJIHOVI LASTI, ZATO SMO PRI TEM PROJEKTU RAČUNALI, DA BOMO STVAR LAHKO URESNIČILI LE Z DELČKOM TEGA ZNESKA. OBLJUBIL JE, DA BO 50 KILOMETROV PROGE OBNOVIL ZA PRIBLIŽNO 700. 000 EVROV. MNOGI SO GA TAKRAT IMELI ZA ŠARLATANA.

Z DONACIJAMI, PRIREDITVAMI IN SPRETNIM VODENJEM SO ZAGOTOVILI FINANCIRANJE DEL, ZA ZDAJ ŠE BREZ DRŽAVNE PODPORE. DOSLEJ SMO PORABILI NEKAJ VEČ KOT POL MILIJONA EVROV- TOREJ DENAR, KI SMO GA MORALI PLAČATI GRADBENIM PODJETJEM ALI ZA DRUGA NUJNA DELA. PROSTOVOLJCI SO OPRAVILI DELA, KI JIH LAHKO OVREDNOTIMO S ŠESTMESTNIM ŠTEVILOM. LAHKO SMO ČRPALI IZ VIROV, KI SO POVEZANI Z DRUŠTVOM ZA OŽIVITEV ŽELEZNIŠKE PROGE SKOZI DOLINO ILZTAL.

POLEG TEGA SE JE PROFESOR EKONOMIJE LAHKO ZANESEL NA SPOSOBNOST ZA IMPROVIZIRANJE IN VARČNOST TAMKAJŠNJIH PREBIVALCEV, KAR JE ŠE ZMANJŠALO STROŠKE ZA OBNOVO PROGE. VSE, KAR SE JE DALO POPRAVITI, SO UPORABILI PONOVNO.

PRI PROJEKTU SODELUJEM ŽE OD VSEGA ZAČETKA. POMAGAL SEM TUDI PRI SPODBUJANJU LJUDI, DA SMO SPLOH LAHKO PRIŠLI TAKO DALEČ, KOT SMO DANES. VEDNO SEM VERJEL V PROJEKT IN VERA JE NEKAJ, KAR PREPROSTO SPADA K ŽUPNIKU.
SPRVA BO 11 ČLANOV DRUŠTVA, KI SO OPRAVILI IZPIT ZA STROJEVODJE, SKRBELO, DA BO PROGA OD 16. JULIJA OBRATOVALA OB VIKENDIH IN PRAZNIKIH- PO TOČNO DOLOČENEM VOZNEM REDU IN S SODOBNO POTNIŠKO KOMPOZICIJO.

SANJE DIREKTORJA PA GREDO ŠE NEKOLIKO DLJE. ČE BI DEŽELNA VLADA DRUŽBI ILZTALBAH NAROČILA IZVAJANJE REDNEGA JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA, BI LAHKO ZAČELI RAZMIŠLJATI CELO O PODALJŠANJU PROGE NA ČEŠKO. TA JE NEKOČ ŽE OBSTAJALA.

CELJE JE TRETJE NAJVEČJE MESTO V SLOVENIJI IN SREDIŠČE SAVINJSKE REGIJE. PO ZNAMENITI RODBINI CELJSKIH SE GA JE PRIJEL NAZIV KNEŽJEGA MESTA. CELJSKI SO TOD VLADALI V POZNEM SREDNJEM VEKU IN SOOBLIKOVALI TEDANJI EVROPSKI POLITIČNI VRH. V SVOJEM GRBU SO IMELI, ZANIMIVO, TRI RUMENE ZVEZDE NA MODREM POLJU, SIMBOLE, KI SPOMINJAJO NA DANAŠNJO ZASTAVO EVROPSKE UNIJE. LETOS MINEVA 560 LET, ODKAR JE FRIDERIK II. CELJSKI CELJU PODELIL MESTNE PRAVICE.

OKVIRJA GA SOTOČJE SAVINJE IN VOGLAJNE, NANJ PA Z GRAJSKEGA HRIBA PAZI PO POVRŠINI NAJVEČJI GRAD NA SLOVENSKEM. STARI GRAD Z RAZSEŽNIM OBZIDJEM JE PRILJUBLJEN IZLETNIŠKI CILJ, KI GA NA LETO OBIŠČE VEČ KOT 70 TISOČ LJUDI. JE PRIZORIŠČE KULTURNIH PRIREDITEV IN POUČNIH DOGODIVŠČIN ZA OTROKE.

V ZADNJIH LETIH JE BIL STARI GRAD DELEŽEN OBSEŽNE OBNOVE; KAR VEČ STOLETIJ JE NAMREČ IZGUBLJAL POMEN IN NESLAVNO SLUŽIL CELO KOT VIR GRADBENEGA MATERIALA. ZAČETEK GRAJSKE ZGODBE SICER SEGA V PRVO POLOVICO 13. STOLETJA, SVOJ VRHUNEC PA JE GRAD DOŽIVEL Z RODBINO ŽOVNEŠKIH, KI SO MU ZAGOSPODARILI V PRVI POLOVICI 14. STOLETJA- V ČASU, KI GA NA GRADU OŽIVLJAJO ŠE DANES. ŽOVNEŠKI SO SVOJ VPLIV SPRETNO ŠIRILI IN SI PRISVOJILI NAJPREJ NASLOV GROFOV, POTEM PA ŠE KNEZOV CELJSKIH. POLITIČNO MOČ IN BOGASTVO SO KOPIČILI S POROKAMI SVOJIH HČERA V VLADARSKE RODBINE SREDNJE EVROPE IN BALKANA; BARBARA CELJSKA JE BILA TAKO ŽENA NEMŠKEGA CESARJA TER OGRSKEGA IN ČEŠKEGA KRALJA SIGISMUNDA LUKSEMBURŠKEGA.
BIL JE IZ RODBINE CELJSKIH, FRIDERIK II., TISTI, KI JE CELJU LETA 1451 PODELIL STATUS MESTA IN GA ZAŠČITIL Z OBZIDJEM.

KNEŽJI DVOREC, TA MESTNI GRAD, V SVOJI KLETI PONUJA IZJEMNO PRILOŽNOST SPREHODA PO ŠE BOLJ ODDALJENI PRETEKLOSTI: SPREHOD PO RIMSKI TLAKOVANI ULICI, MIMO HIŠ IN OBZIDJA. KORENINE CELJA NAMREČ ŽDIJO NA NEKAJ METROV GLOBOKO ZAKOPANI ANTIČNI CELEI, KI SO SE JE V SREDNJEM VEKU SPOMINJALI KOT TROIE SECUNDE, TOREJ MALE ALI DRUGE TROJE.

OBISKOVALČEV POGLED TU OSTANE DOLGO UPRT NA ZNAMENITI CELJSKI STROP IZ PRVE POLOVICE 17. STOLETJA. TEMPERA NA PLATNU V OSREDNJEM DELU PONAZARJA VZPENJANJE K NEBU IN TAKO NAVIDEZNO POVIŠUJE STROP.

V SODOBNEM CELJU SE JE TOREJ V NEKAJ KORAKIH MOGOČE SPREHODITI MED PRIČEVALCI RAZLIČNIH ZGODOVINSKIH IN UMETNIŠKIH OBDOBIJ IN NA STAREM GRADU PODOŽIVETI VZNEMIRLJIVE ZGODBE RODBINE CELJSKIH.

JADRALSKO DRUŠTVO IZ BENETK, ENO NAJSTAREJŠIH JADRALSKIH DRUŠTEV V ITALIJI, PRAZNUJE LETOS STOLETNICO DELOVANJA.
SKUPINA NAVDUŠENCEV GA JE USTANOVILA LETA 1911: NASTAL JE YACHT CLUB VENEZIANO; PO PRVI SVETOVNI VOJNI SO NA POBUDO GABRIELA D ' ANNUNZIA IME SPREMENILI V DRUŠTVO- COMPAGNIA DELLA VELA.

JADRALSKO DRUŠTVO JE PRIREDILO IN PODPRLO ŠTEVILNE REGATE IN MEDNARODNA TEKMOVANJA, TUDI PRVO EVROPSKO ETAPO NAJBOLJŠIH KATAMARANOV DOLŽINE 12 METROV. POMERILI SO SE V BENEŠKIH VODAH, V SRCU ITALIJANOV PA SO SE ZASIDRALI ZLASTI NASTOPI ZNAMENITE JADRNICE MORO DI VENEZIA. SPLOVITEV PRVEGA MORA LETA 1990 JE BILA VELIKA PRIREDITEV, KI JO JE REŽIRAL ZEFFIRELLI. TO JE BIL VELIK IZZIV, KI SI GA JE ZASTAVIL ČLAN RAUL GARDINI, KI JE JADRALSKO DRUŠTVO POPELJAL V SAM VRH SVETOVNIH JADRALSKIH REGAT. PUSTOLOVŠČINA SE JE KONČALA, KOT JE ZNANO, Z IZIDOM 4 PROTI 1 V KORIST AMERICA CUBE, A VENDAR JE BIL MORO PRVA EVROPSKA JADRNICA, KI JE ZMAGALA NA POKALU AMERIKE, ŠE PRED TEM PA JE ZMAGALA NA REGATI ZA POKAL LUIS VUITTON. OB STOLETNICI BO DRUŠTVO PRIREDILO SVETOVNO PRVENSTVO MALIH JADRNIC V KATEGORIJI DINGHY.

DRUŠTVO SEVEDA MISLI TUDI NA PRIHODNOST.

OB STOLETNICI ŽELIMO IZBOLJŠATI SVOJE DELOVANJE NA PODROČJU NAVTIKE.

GRADIMO NOVO, ODLIČNO JADRALSKO SREDIŠČE. NAMENJENO BO MLADIM, NOVI, INOVATIVNI JADRALNI ŠOLI, TU BODO LAHKO TUDI BIVALI.

V NADALJEVANJU ODDAJE ALPE DONAVA JADRAN PREDSTAVLJAMO INOVATORJA IN ZDRAVILCA RADETA NEKI IZ BIOGRADA NA MORU V DALMACIJI, MED KULTURNIMI DOGODKI VAS VABIMO NA PRIREDITVE V MARIBOR, NA PREDSTAVO V DUNAJSKO OPERO IN NA RAZSTAVO V MÜNCHENSKO STARO PINAKOTEKO. ZADNJI PA BO PRISPEVEK S TEKMOVANJA V POKANJU Z BIČI.
RADE NEKIČ, PO POKLICU STROJNI TEHNIK, JE PRED DVAJSETIMI LETI HUDO ZBOLEL IN OD TAKRAT NE MORE NADZIRATI SVOJEGA TELESA. BOLEZEN GA NI USTAVILA, NASPROTNO, V NJEM JE SPODBUDILA VRSTO SPOSOBNOSTI, POSTAL JE INOVATOR IN ZDRAVILEC. NJEGOVI IZUMI IN INOVACIJE SO S PODROČJA TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV, PREDVSEM PA ZDRAVILNIH IN PREHRAMBNIH IZDELKOV IZ ZDRAVILNIH ZELIŠČ. KOT ŠTEVILNE DRUŽINE, POTOPLJENE V SREDOZEMSKO LEPOTO ŽIVLJENJA, JE ŽIVELA TUDI DRUŽINA NEKIĆ. BIOGRAD NA MORU, VRANSKO JEZERO, NAD NJIMA PNE MASIVNI VELEBIT. ŽIVLJENJE SE JE ZDELO IDILIČNO.
PREPROSTO, PRIŠLO JE TISTO JUTRO: NISEM SE MOGEL PREMAKNITI. NISEM MOGEL NA DELO, TELO ME NI UBOGALO. TELO JE ODPOVEDALO POSLUŠNOST. ZAČETNO VZNEMIRJENJE SE JE HITRO SPREVRGLO V OBUP. V TISTEM TRENUTKU NE MISLIŠ, DA JE STVAR TAKO DRAMATIČNA. TODA NASLEDNJI DNEVI PRINESEJO SAMO ŠE BOLJ STRAŠNE NOVICE, VSE DOKLER TI ZDRAVNIK NE REČE: " ŽAL MI JE, UMIRATE. " GLEDE NA ZNANSTVENA DOGNANJA IN ZNANJE ZDRAVNIKOV BI MORAL BITI RADE ŽE DVAJSET LET MRTEV. TODA MEDTEM KO JE NJEGOVO TELO PROPADALO, SO PRIHAJALA ŠTEVILNA NOVA PRESENEČENJA, KI SO GA POGANJALA NAPREJ. V PRIMERJAVI S PRETEKLOSTJO JE MOJ UM TISOČKRAT HITREJŠI, UČINKOVITEJŠI. NE PRESENEČA GA SAMO HITROST, TEMVEČ TUDI ŠIRINA MISLI, SPREJEMANJE NOVIH ZAMISLI. PA TUDI SPOZNANJE, DA BOLEZEN, KI GA JE DOLETELA, NI KATASTROFA, TEMVEČ BOŽJI DAR. BOŽJI DAR PREPROSTO ZATO, KER MI JE BOLEZEN PRINESLA SPOROČILO, KI SEM GA RAZUMEL: NI ŽIVLJENJE SAMO DELO, DELO, DELO, IN DA BOŠ TAKO SREČEN. ŽIVLJENJE STA RADOST IN VESELJE. NARAVA BOLEZNI JE USMERILA NJEGOVO DEJAVNOST. K ZDRAVILNIM RASTLINAM, TRADICIONALNEMU NAČINU ZDRAVLJENJA IN ODPRAVLJANJU POMANJKLJIVOSTI ORGANIZMA. SREČA IN ZADOVOLJSTVO STA V NAČINU DELA, KI SMO GA PODEDOVALI PO PREDNIKIH. Z RASTLINJEM S SVOBODNIH JAS, SAMONIKLIMI CVETOVI S ČAROBNO MOČJO, KI JE NI MOGOČE ZVEZATI, PRESTAVITI V LONČNICE, V TOPLE GREDE. TA ŽAJBELJ JE PRAVI PRIMER ZA TO.

GRE ZA NOVO KAKOVOST. DOKAZUJEJO JO Z LABORATORIJSKIMI ANALIZAMI. IN ŠTEVILNIMI PRIZNANJI Z VSEH CELIN: ŽENEVA, BRUSELJ, TOKIO, PEKING, ZAGREB... PRIZNANJE OB PRIZNANJU. KAKOVOSTI IN PRISTOPU. OD PRODAJE PATENTOV IN TANTIEM NE BOGATIJO. NASPROTNO, VSE DARUJEJO. V ZADRU SO DAROVALI VEČ KOT DVESTO INOVACIJ, PATENTOV ZA ZDRAVILNE PRIPRAVKE S POSTOPKI- DARILA SO POŠLA V TREH DNEH.

ALEXANDRA REINPRECHT TOKRAT PRVIČ NASTOPA V VLOGI ŽIVAHNE IN NESRAMNO BOGATE VDOVE.

VESELA VDOVA JE V DUNAJSKI LJUDSKI OPERI NA OGLED DO 23. JUNIJA.

ČEPRAV IMA KOMAJ ŠE KAJ ZOB, JE HOTNO OBJEL BRHKO MLADENKO. TA SE MU NE UPIRA, SAJ IMA STAREC ZAJETEN MOŠNJIČEK.

V ZGORNJEFRANKOVSKEM KRONACHU ROJENI LUCAS CRANACH JE TO SLIKO NASLIKAL LETA 1528, TAKRAT ŽE KOT NAJPREMOŽNEJŠI MEŠČAN WITTENBERGA. IZ NJEGOVE SLIKARSKE DELAVNICE JE IZŠLO NEŠTETO SLIK. SAMO V BAVARSKI DRŽAVNI ZBIRKI JIH JE ZBRANIH PRIBLIŽNO STO, MED NJIMI TUDI ZLATA DOBA, NA KATERI NI SKRBI IN SPOROV. VLADATA LE HARMONIJA IN MIRNO SOŽITJE. CELO LEVI SO POVSEM KROTKI. CRANACH SE JE NAJPOGOSTEJE POSVEČAL VERSKI TEMATIKI. NA TEJ SLIKI STA KRISTUS IN PREŠUŠTNICA. ZANIMIVI SO ZLASTI NAJRAZLIČNEJŠI CRANACHOVI TIPI LJUDI. OB JUBILEJU SO V STARI PINAKOTEKI V MÜNCHNU ZBRALI SLIKE IZ VSE BAVARSKE, RAZSTAVA BO NA OGLED DO 17. JULIJA.

DA JE JUŽNA TIROLSKA PRAVA SVETOVNA VELESILA V POKANJU Z BIČI, SE JE IZKAZALO NA ALPSKEM PRVENSTVU V POKANJU Z BIČEM V TAISTNU V PUSTERTALU. NA TRAVNIKIH PRED VASJO SO SE POMERILE DVOJICE IN EKIPE S PO TREMI ALI ŠTIRIMI POKARJI. TEKMOVALA SO NAJBOLJŠA DRUŠTVA IZ TIROLSKE IN BAVARSKE, PRIŠLO JE KAR 300 ČLANOV RAZLIČNIH DRUŠTEV IZ JUŽNE TIROLSKE.

IZKAZALO SE JE, DA POKANJE Z BIČEM NI VEČ DOMENA MOŠKIH ALI NEKAJ, NAD ČIMER SE NAVDUŠUJEJO SAMO KMETJE.

TEKMOVALCI SO NASTOPILI V DVOJICAH TER V SKUPINAH PO TRIJE IN ŠTIRJE. ŽIRIJA JE OCENJEVALA DRŽO TELESA, RITEM, GLASNOST IN ČAS. ZA TO SO POTREBNE IZKUŠENE OČI, KI PREPOZNAJO DROBNE RAZLIKE, PREDVSEM PA JE POMEMBEN IZOSTREN POSLUH ZA RITEM. POKATI MORAJO ZAOKROOŽENO:? NA KONCU MORA POČITI NAJGLASNEJE.

TEKMOVANJA SE UDELEŽUJE STARO IN MLADO. OD OTROK, ODRAŠČAJOČIH DEČKOV IN DEKLIC PA VSE DO NAJSTAREJŠIH POKARJEV. NIKOLAUS WEBER IZ GSIESA SE JE DOBRO ODREZAL, ČEPRAV MU PRI 84 NE GRE VEČ VSE TAKO, KOT BI HOTEL.

ZMANJKUJE MI MOČI. MAHAM KOT NOR, TODA...
BI PA RADI ŠE KDAJ ZMAGALI, NE? SEVEDA, SAJ SEM STAR OSEL!

TO BI LAHKO PRIMERJALI S SPRINTOM PO STRMEM KLANCU NAVZGOR. NAPORNO JE, TAKO PAČ JE.

TUDI NJEGOV SIN ALEXANDER JE NA DOBRI POTI, DA POSTANE PRAVI POKAR. NA ZAČETKU JE TREBA PRECEJ GARATI, KAJTI BIČ NE UBOGA TAKOJ.

KONICA ME JE ENKRAT PO OBRAZU IN SEM PADEL.

MED POKARJE SO SE POMEŠALE TUDI ŽENSKE, KI V NIČEMER NE ZAOSTAJAJO ZA MOŠKIMI. PRAV ZA NIKOGAR NI PRIJETNO, ČE GA OPLAZI KONICA BIČA.

BILO JE PRED ENIM TEDNOM, TODA HVALA BOGU SE NE ZGODI PREVEČ POGOSTO.

IN KAKO JE BILO?

IN MEDTEM KO OBČINSTVO GLASNO SPODBUJA TEKMOVALCE, V BLIŽNJEM SKEDNJU SEŠTEVAJO TOČKE. NOBENEGA DVOMA NI: V KRALJEVSKI DISCIPLINI SO ZMAGALI DOMAČINI. TAKOLE SMO KONČALI DANAŠNJO ODDAJO, VABIMO VAS V NAŠO DRUŽBO SPET ČEZ ŠTIRINAJST DNI. NA SVIDENJE.