Alpe - Donava - Jadran: 21. 11. 2009

LEP POZDRAV, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI. JESEN Z DOZORELIMI SADOVI NARAVE SE ZRCALI TUDI V NAŠI ODDAJI. KAR TRI TOVRSTNE PRISPEVKE SO AVTORJI DANES DOPOLNILI ŠE Z VABLJIVIMI KULINARIČNIMI POSLASTICAMI. NAJPREJ ZGODBA O KOSTANJU IZ BENEČIJE, KJER V ČASU OBIRANJA PRIREDIJO BURNJAK, TRADICIONALNI PRAZNIK KOSTANJA. V NADIŠKIH DOLINAH RASTE KAR 15 AVTOHTONIH SORT KOSTANJA. DREVO IN NJEGOV SADEŽ STA IMELA V TEH KRAJIH OD NEKDAJ POSEBEN POMEN, SAJ STA PREŽIVLJALA ŠTEVILNE DRUŽINE.

AJDO, KULTURNO RASTLINO, KI IZVIRA IZ AZIJE, SO ZARADI KRATKOTRAJNEGA ZORENJA NEKOČ PRIDELOVALA ZLASTI NOMADSKA LJUDSTVA, DANES PA SE ZDI, DA JE OSNOVA ZA SKORAJ NEOMEJENO PALETO JEDI- ČIPS, PIŠKOTKE, AJDOVO ČOKOLADO, TESTENINE IN OKUSNE MOČNATE JEDI.

TAKŠNA AJDOVA TORTA JE V NAŠIH KRAJIH ZELO PRILJUBLJENA. PREREŽEMO JO NA POL, NAPOLNIMO S SVEŽIMI BRUSNICAMI ALI MALINAMI TER SMETANO IN JO POSUJEMO Z NASTRGANO ČOKOLADO. JE LAHKA, OSVEŽILNA IN NE PRESLADKA.

AJDE NE ŽANJEMO VEČ S KOSO, KOT SO TO POČELI PRED PRIBLIŽNO 50 LETI. NEKOČ SO JO POVEZOVALI V SNOPE IN SUŠILI NA NJIVAH.

HANNO GLAWISCHNIG JE EDEN OD DESETIH PODJUNSKIH PRIDELOVALCEV AJDE. AJDA JE NEZAHTEVNA RASTLINA, KI USPEVA TUDI NA RAZMEROMA NERODOVITNIH TLEH. NE PRENAŠA KEMIKALIJ IN JE ZATO ZELO PRIMERNA ZA BIOLOŠKO PRIDELAVO.

AJDA JE ZELO OBČUTLJIVA RASTLINA, PRIDELEK PA JE ODVISEN OD VREMENA. ČE JE MED CVETENJEM PREVEČ DEŽEVNO, ČEBELE NE MOREJO OPRAŠITI CVETOV.

CVETOČA AJDA JE PRAVA PAŠA ZA OČI. ČE SO ČEBELE DELOVNE, KOT SO BILE TO POLETJE, BO TUDI LETINA DOBRA. DESET PODJUNSKIH KMETOV SKUPAJ OBDELUJE 50 HEKTARJEV POVRŠIN. ODLOČILI SO SE, DA SVOJIH POSESTEV NE BODO ŠIRILI IN DA SE BODO POSVETILI IZKLJUČNO TRADICIONALNI PRIDELAVI AJDE.

AJDA JE PODJUNI VRNILA NJENO NEKDANJO PODOBO, TAKO POLETI KOT JESENI V ČASU ŽETVE. ŠTIRJE OD DESETIH PRIDELOVALCEV AJDE SO TUDI LASTNIKI GOSTIŠČ, KJER STREŽEJO AJDOVE DOBROTE.
MED DRUGIM TUDI AJDOVO PIVO, VSE JEDI PA SO POVEZANE Z AJDO. TUKAJ PRIPRAVLJAJO AJDOVE TORTELINE. NADEV JE IZ SLANE PRAŽENE MOKE IN SMETANE. PREPROSTO IN OKUSNO.

AJDOVE JEDI SO NASITNE IN VSEBUJEJO POMEMBNE HRANILNE SNOVI. AJDA JE ŽE VEČ STO LET ODLIČEN NADOMESTEK ZA ŽITO IN PRILJUBLJENA ZDRAVILNA ZEL. POLEG LECITINA VSEBUJE TUDI RUTIN, KI JE POMEMBEN ANTIOKSIDANT.

PRIDELOVALCI AJDE IZ PODJUNE SMO ZELO DELOVNI IN NAŠE DRUŠTVO, KI SMO GA USTANOVILI PRED 14 LETI, JE ZELO USPEŠNO. PRAV LETOS SMO DOSEGLI POMEMBEN NAPREDEK K NAŠI PREPOZNAVNOSTI, ZLASTI S PALETO NAŠIH IZDELKOV.

PRIDELOVALCI AJDE SO DALI PODJUNI NOVO PODOBO IN NEKDANJA " HRANA ZA REVEŽE " JE POSTALA POMEMBNA SESTAVINA ZDRAVE PREHRANE.

HRVAŠKI SODELAVCI SO SVOJ PRISPEVEK POSNELI NA OTOKU BRAČU, KJER SKUŠAJO OŽIVITI IZDELAVO IN UPORABO VARENIKA. TO JE GOSTA SLADKA TEKOČINA, IZDELANA IZ GROZDJA, KI JO UPORABLJAJO ZA DODATEK JEDEM, IN ENERGIJSKI NAPITEK.

ZAMISEL SE JE RODILA V BLIŽNJEM NEREI, V DRUINSKI HII NA TRGU OB CERKVICI, ZNANI PO MAJHNEM RASTLINSKEM ČUDEŽU. V STARI KREDENCI JE OLJA NAŠLA ZAPRAŠENO STEKLENICO, ŽELELA JO JE ZAVREČI. MOŽ SE JE ZGROZIL: TO JE VENDAR VARENIK POKOJNE NONE DOME, DRUŽINSKA DRAGOCENOST. " OTROCI SMO BEŽALI PRED HRANO, NONINE JEDI PA SO BILE TAKE, DA NAS JE PRI NJIH NEKAJ PREPROSTO SPODBUJALO, DA SMO JIH JEDLI. " MOČ V KUHINJI VARENIK GOTOVO DOLGUJE MINERALOM IN SLADKORJEM Z VISOKO PREHRAMBENO VREDNOSTJO.
" VSEBUJE VELIKO FRUKTOZE IN SAHAROZE, MED DRUGIM SO TO DOBRI SLADKORJI, KI POMAGAJO K HITRI OBNOVI ENERGIJE, IN KADAR ENERGIJO VRAČAMO Z VARENIKOM, S TEM ŠE NAHRANIMO ORGANIZEM. " DANES SE BO PRIPRAVA GASTRONOMSKEGA PONOSA OTOKA BRAČA NADALJEVALA NIŽE OB MORJU, V SUPETRU. OBRONKI, KI VODIJO DO MORSKE OBALE, SO BOGATI S ČRNIMI HRASTI, TU JIH IMENUJEJO ČESMINI. TA LES GORI POČASI. KO SE NA NJEM GROZDNI SOK POČASI KUHA, TUDI DO 16 UR, TAKO DA SE ZMANJŠA NA TRETJINO, IMA INTENZIVEN VONJ. VARENIK JE POSEBNOST MED PRIPRAVKI ZA KREPITEV, S SEBOJ SO GA NOSILI VOJAKI V STARORIMSKIH PROVINCAH. PO NEKATERIH TRDITVAH SO PRAV S TAKIM NAPITKOM, RAZREDČENIM Z OBILO VODE, NAPAJALI KRISTUSA NA KRIŽU.

" UPORABIMO LAHKO TOPLEGA, NIČ NI NAROBE. OHLAJENEGA PA LAHKO UPORABLJAMO VSE LETO. " " VARENIK UPORABLJAM ŽE DVAJSET LET. MOŽ JE LOVEC, TAKO DA IMAMO TUDI MESO DIVJEGA PRAŠIČA, ZAJCE, DIVJAČINO, LOVI PA TUDI RIBE. "

VARENIK JE UPORABEN ZA KONZERVIRANJE, JE TEMELJ SKORAJDA POZABLJENE POSLASTICE IZ GROZDJA, ZDROBA IN OREHOV, PODOBNE MARMELADI. OB NEDELJAH SO JE OTROCI DOBIVALI TOČNO TOLIKO, KOLIKOR JE GRE NA LOVOROV LIST. TAKO SO SE UČILI ZMERNOSTI IN IMELI SO ZDRAVE ZOBE. VSAK KRAJ NA OTOKU IMA SVOJO SKRIVNOST ZA PRIPRAVO BRAŠKE TORTE. PRAV NEVERJETNO JE, KAKO SE RAZLIKUJEJO. ČLOVEK NE VE, KATERA JE OKUSNEJŠA. IN V VSAKI JE NAJMANJ ŽLICA VARENIKA.

V IDRIJI SI JE V MESTNEM MUZEJU MOGOČE OGLEDATI RESTAVRIRANO PARNO ČRPALKO KLEY, IZJEMEN PRIMER SREDNJEEVROPSKE STROJEGRADNJE OB KONCU 19. STOLETJA. ČRPALKA JE NAJVEČJI OHRANJENI STROJ NEKDANJEGA RUDNIKA ŽIVEGA SREBRA IN TUDI NAJVEČJI OHRANJENI PARNI STROJ V SLOVENIJI, MORDA TUDI V EVROPI. RUDNIK JO JE KUPIL PO NENADNEM VDORU JAMSKE VODE LETA 1885, V ČASU, KO JE BIL IDRIJSKI RUDNIK ŽIVEGA SREBRA EDEN TEHNOLOŠKO NAJNAPREDNEJŠIH IN NAJBOLJ DONOSNIH PODJETIJ. ČRPALKO JE IZDELALA ZNANA ČEŠKA TOVARNA E. ŠKODA PILSEN, SESTAVNE DELE TEGA KOVINSKEGA KOLOSA SO PO ŽELEZNICI PRIPELJALI DO LOGATCA, NAPREJ DO IDRIJE PA S KONJSKO VPREGO. ČRPALKA JE ZMOGLA V ENI MINUTI IZČRPATI 1250 LITROV VODE. ZADNJIČ SO JO POGNALI 1948 LETA, SEDEM LET ZATEM PA DEMONTIRALI.

NA PODROČJU TURIZMA SE V ZADNJEM ČASU VSE BOJ UVELJAVLJA ODDIH Z LASTNIM KONJEM. LASTNIKI KONJSKIH HLEVOV NA GRADIŠČANSKEM SO SE ŽE ODZVALI IN SVOJIM GOSTOM NE PONUJAJO LE PRENOČIŠČ ZA JEZDECE, TEMVEČ TUDI PROSTOR V HLEVU ZA NJIHOVE KONJE, KJER JIH PRIMERNO OSKRBIJO. SAMO OKOLI NEŽIDERSKEGA JEZERA JE UREJENIH 150 KM JAHALNIH POTI S ŠTEVILNIMI POČIVALIŠČI, PRENOČIŠČI IN POSESTVI ZA KONJEREJO, KJER SI LAHKO ODPOČIJEJO TAKO JEZDECI KOT KONJI. NA CELOTNEM GRADIŠČANSKEM JE KAR 1300 KM DOBRO OZNAČENIH JAHALNIH POTI.
DRUGI DEL ODDAJE ALPE DONAVA JADRAN BOMO ZAČELI S PRISPEVKOM AVSTRIJSKE TELEVIZIJE OB STOLETNICI PRVEGA VZPONA NA DACHSTEIN. MED KULTURNIM DOGAJANJEM VAS BOMO POVABILI NA PREDSTAVO V MARIBORSKO GLEDALIŠČE, IN NA RAZSTAVO V MUZEJ ESSL V KLOSTERNEUBURGU V SPODNJI AVSTRIJI. NAŠ ZADNJI PRISPEVEK PA BO O ZAKLADIH SLOVENSKEGA ETNOGRAFSKEGA MUZEJA.
DACHSTEIN JE NAJVIŠJI VRH NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM, POSEBEN IZZIV ZA ALPINISTE JE NJEGOVA JUŽNA STENA. PRED NATANČNO STO LETI STA JO KOT PRVA REPLEZALA AVSTRIJSKA PLEZALCA GEORG IN FRANZ STEINER.

Z DACHSTEINOM JE NAMREČ POVEZANIH VEČ JUBILEJEV.

22. SEPTEMBRA 1909 ZGODAJ ZJUTRAJ STA BRATA GEORG IN FRANZ STEINER IZ RAMSAUA ZAČELA SVOJ NAJVEČJI PODVIG.
VELJALA STA ZA NAJBOLJŠA PLEZALCA DALEČ NAOKOLI IN ZATO STA HOTELA PRVA PREPLEZATI DACHSTEINOVO JUŽNO STENO. UBRALA STA SMER, KI JE ZASLOVELA KOT " STEINERJEVA SMER " IN KI PRIVABLJA ŠTEVILNE PLEZALCE ŠE DANES, 100 LET POZNEJE. BRATRANCA IN DVA NAJBOLJŠA GORSKA VODNIKA IZ RAMSAUA, ALBERT IN HANS PRUGGER, SE BOSTA ODPRAVILA PO SLEDEH PIONIRJEV FRANZA IN GEORGA STEINERJA TER PODOŽIVELA NJUN VZPON. MARSIKAJ STA JIMA ZAUPALA ŽE SLAVNA BRATA, OKOLI KATERIH SE JE SPLETLO VEČ LEGEND IN KATERIH ALPINISTIČNI PODVIG V JUŽNI STENI JE OSTAL NEPOZABEN, KAR DOKAZUJE TUDI TA SLOVESNOST IZ LETA 1959, KO SO BRATA STEINER, TAKRAT ŽE V VISOKI STAROSTI, POČASTILI OB 50. OBLETNICI PRVEGA VZPONA PO JUŽNI STENI.
SNEG SE NA DACHSTEINU OBDRŽI TUDI DO SREDINE JULIJA. ALBERT IN HANS STA ZAČELA PLEZATI V STEINERJEVI SMERI IN NAREDILA PRVIH NEKAJ KORAKOV V STENI. PRED NJIMA JE ŠE 800 PLEZALNIH METROV. PREVIDNO PREIZKUSITA VSAK NADALJNJI PRIJEM.
DANES ZELO PRILJUBLJENA STEINERJEVA SMER JE BILA DO LETA 1909 POPOLNOMA NERAZISKANA. BRATA STEINER STA MORALA POISKATI PRAVO SMER Z RAZMEROMA SKROMNO OPREMO. TISTEGA ČUDOVITEGA SEPTEMBRSKEGA DNE PRED STO LETI STA SE RAZEN NA SVOJO SPRETNOST LAHKO ZANESLA LE NA DOLGO VRV IZ KONOPLJE, NEKAJ KLINOV IN DOMA IZDELANE PLEZALNE PRIPOMOČKE, KOT JE RECIMO TA LESENA ZAVORA.
ALBERT IN HANS PRUGGER IMATA PRVO TRETJINO JUŽNE STENE ŽE ZA SEBOJ. PRIŠLA STA DO TAKO IMENOVANE STEINERJEVE POLICE, KI JE ŠE PRED STO LETI VELJALA ZA NEPREMAGLJIVO.
" ŠE DANES NE VEM, KAKO STA ZMOGLA. GEORG JE FRANZA DRŽAL LE S PALICO. ČE BI MU SPODRSNILO, BI GOTOVO OMAHNIL V SMRT. "

IN KER BI NA LEDENIK RADI TUDI TISTI, KI NE PLEZAJO, SO ZAČELI LETA 1967 GRADITI DACHSTEINSKO VZPENJAČO, KI SO JO PRVIČ ZAGNALI POLETI LETA 1969, PRED NATANČNO 40 LETI.
ŠE DANES JE IZJEMEN OBČUTEK, KO TISOČ VIŠINSKIH METROV PREMAGAŠ V LE PETIH MINUTAH.
PRED VEČ KOT 200 MILIJONI LET JE BIL GORSKI MASIV DACHSTEIN VELIK MORSKI GREBEN VEČ STO METROV POD GLADINO PRADAVNEGA OCEANA. OD DALEČ VIDNE PLASTI APNENCA SO NASTALE V MIRNIH VODAH LAGUNE. O TEM PRIČAJO OKAMNELI OSTANKI KORAL IN ŠKOLJK. DACHSTEINSKI LEDENIK JE OSTANEK ZADNJE LEDENE DOBE PRED 20. 000 LETI. V PRIBLIŽNO 40 METROV GLOBOKI RAZPOKI IN BLEŠČEČI LEDENI PALAČI SE ČLOVEK POČUTI KOT V ŽE ZDAVNAJ IZGUBLJENEM SVETU.
TUDI LEGENDARNA ALPINISTA, FRANZ STEINER IN NJEGOV BRAT GEORG, STA DOBILA SVOJ SPOMENIK.
UPRAVIČENO.
NJUN VZPON PO JUŽNI STENI DACHSTEINA JE BIL DOSEŽEK, KI SE GA V RAMSAUU RADI SPOMNIJO TUDI ZATO, KER STA SE NA VRH POVZPELA IZJEMNO HITRO. " DOSLEJ SEM SE Z GOSTI ŽE NEKAJKRAT POVZPEL PO JUŽNI STENI. PO NAVADI SMO ZA TO PORABILI OD 5 DO 6 UR. A KO SLIŠIM, DA STA STEINERJEVA FANTA ZA VZPON POTREBOVALA LE TRI URE IN POL, SE MI ZDI TO IZJEMNO. " GEORG IN FRANZ STEINER NISTA NITI SLUTILA, DA BO NJUN PRVI VZPON ŠE STO LET POZNEJE VELJAL ZA IZJEMEN ALPINISTIČNI PODVIG, DALEČ ONKRAJ ŠTAJERSKIH MEJA.
PLANINCI, KOT STA ALBERT IN HANS, ŠE DANES RADI STOPIJO NA POT FRANZA STEINERJA IN NJEGOVEGA BRATA GEORGA.
IN ČE SE JE PRED STO LETI NA DACHSTEINU ŠE PISALA ALPINISTIČNA ZGODOVINA, GRE DANES BOLJ ZA NJENO PODOŽIVLJANJE.

DANIEL RICHTER ZA SVOJE SLIKE PRAVI, DA " PARAJO ŽIVCE ". MEDNARODNA UMETNIŠKA SCENA PA JIH VIDI DRUGAČE. 47- LETNI NEMŠKI UMETNIK JE ŽE DOLGO SLIKARSKI SUPERZVEZDNIK, ČIGAR SLIKE NA DRAŽBAH DOSEGAJO VRTOGLAVE CENE. TUDI ZATO SO SE V MUZEJU ESSL V AVSTRIJSKEM KLOSTERNEUBURGU ODLOČILI ZA PRVO RAZSTAVO NJEGOVIH DEL.

TUDI GODCI PA ROKODELCI SO V POGOSTO ZBADLJIVIH PRIZORIH SVOJE MESTO NAŠLI NA PRAVI SLOVENSKI ETNOLOŠKI POSEBNOSTI S KONCA 18. IN IZ 19. STOLETJA- NA PANJSKIH KONČNICAH.

" VEMO, DA V EVROPSKEM PROSTORU TAKŠNE LIKOVNE UMETNOSTI NE POZNAJO, RAZEN V NEKAJ IZJEMNIH PRIMERIH, KO SO JIH S SLOVENSKEGA ETNIČNEGA OZEMLJA KONEC 19. STOLETJA ZANESLI V AVSTRIJO, TUDI V ŠVICO, VENDAR JE TAKIH PRIMEROV RES MALO. " IZVIRNA LIKOVNOST SE JE IZRAZILA TUDI V STANOVANJSKI KULTURI. POSEBNO MESTO JE NEKOČ PRIPADALO STOLU. ŠE POSEBNO V KMEČKIH GOSPODINJSTVIH JE BIL NAMENJEN LE GOSPODARJU ALI GOSTOM IN ZATO LEPŠE OBLIKOVAN. PRAV UMETELNO SO NEKDAJ POSLIKAVALI ZIBELKE. S PENTAGRAMOM SO DOJENČKA OBVAROVALI PRED ZLEMI SILAMI.

V 18. STOLETJU JE NA SLOVENSKEM SVOJ VRH DOSEGLA ŠE ENA DOMAČA OBRT- TKANJE. OBISKOVALCI SI POSTOPKE PREPLETANJA NITI NA STATVAH TER VOLNENE, LANENE IN SVILENE IZDELKE LAHKO OGLEDAJO V TKALSKI DELAVNICI, RAZNOVRSTNE NAČINE KRAŠENJA BLAGA PA V RAZSTAVNIH IZVLEČNIH PREDALIH.

NEPRIČAKOVANO PODLAGO ZA SVOJSTVEN IZRAZ SO SI IZBRALI PLANŠARJI V SLOVENSKIH ALPAH- SIRČKE IZ POSNETEGA KISLEGA MLEKA.

" PASTIRJI SO IZDELOVALI SIRČKE IN JIH PODARJALI DEKLETOM, BODOČIM ŽENAM, IN SICER VEDNO V PARU. ZAKAJ V PARU? KER SO PRAVZAPRAV SIMBOL ŽENSKIH PRSI. DEKLETA, TUDI ŽENE, SO TAKE SIRČKE V SPOMIN NA MLADOST IN NA LJUBEZEN ŠE DOLGO HRANILE. " LE ŠE SPOMIN JE OSTAL OD TISOČLETNE TRADICIJE MORSKEGA RIBOLOVA V DOLGIH IN OZKIH ČOLNIH. V PRIVLAČNI POSTAVITVI V MUZEJU TAKO PREDSTAVLJAJO ČUPO MARIJO, KI SO JO RIBIČI IZ ENEGA KOSA LESA IZTESALI LETA 1898.