Odprti kop - Alpe - Donava - Jadran: 22. 5. 2011

Besedilo, Slike

Premiera: nedelja, 22. maj 2011, Vse oddaje

Prejšnja: 8. 5. 2011

Naslednja: 5. 6. 2011

V DANAŠNJI ODDAJI ALPE DONAVA JADRAN: ZGODBA O ZDRAVILU TAMIFLU, MINI HIŠICE ZA ŠTUDENTE V MÜNCHNU, ARHITEKTURA IN NARAVA NA PRELAZU TIMMELSJOCH, UTRINKI IZ SLOVENSKE ISTRE.

LEPO POZDRAVLJENI, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI, DOBRODOŠLI V NAŠI NOVI ODDAJI.
V PRVEM PRISPEVKU JE ŠVICARSKA TELEVIZIJA POVZELA ZGODBO O TAMIFLUJU, ZDRAVILU, KI NAJ BI ZAVAROVALO PRED PANDEMIJAMI. NA TRG JE PRIŠLO LETA 2000, BILO JE DRAGO IN PRODAJALO SE JE SLABO. KO PA SO SE SPROŽILI ALARMI O PANDEMIJI, NAJPREJ PTIČJE IN NATO PRAŠIČJE GRIPE, SO ZAČELE VLADE PO VSEM SVETU KUPOVATI IN KOPIČITI NJEGOVE ZALOGE. TAMIFLU JE POSTAL PRVAK V IZTRŽKIH. NATO PA SO PRIŠLE NA DAN NOVE UGOTOVITVE O NJEGOVIH UČINKIH, IN OKREPILI SO SE DVOMI O UPRAVIČENOSTI ALARMOV, KI JIH JE SPROŽILA SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA.

VSAKO LETO, NATANČNO OB ČASU, PRIDE VIRUS GRIPE IN NAS NAPADE. KDOR BO IZDELAL VARNO ZDRAVILO PROTI TEJ NADLEŽNI BOLEZNI, BO OBOGATEL. IZZIV JE SPREJELO AMERIŠKO PODJETJE GILEAD, KI MU JE V 90. LETIH USPELO IZ KITAJSKE ZAČIMBE, ZVEZDASTEGA JANEŽA, SINTETIZIRATI UČINKOVINO, KI NAJ BI NAS VAROVALA PRED VIRUSOM. ZDRAVILO SO POIMENOVALI TAMIFLU. LETA 1996 SI JE ŠVICARSKI VELIKAN ROCHE ZA 10 MILIJONOV DOLARJEV ZAGOTOVIL PRAVICO DO NJEGOVE DISTRIBUCIJE. ZDRAVILO BI MORALO BITI REVOLUCIONARNO, SAJ NAJ BI PREPREČEVALO ŠIRJENJE VIRUSA V TELESU TAKO, DA GA OSAMI IN NAREDI NEŠKODLJIVEGA.
A NA ZAČETKU JE BILA PRODAJA SLABA. ŠTUDIJE SO DOKAZOVALE, DA TAMIFLU ZA PRIBLIŽNO ZA DAN IN POL SKRAJŠA SIMPTOME GRIPE. PREMALO V PRIMERJAVI Z DRUGIMI POCENI ZDRAVILI, KAKRŠEN JE DOBRI STARI PARACETAMOL. ŠE TOLIKO BOLJ, KER JE ZA IZDAJO TAMIFLUJA POTREBEN ZDRAVNIŠKI RECEPT. INDUSTRIJA JE NAJELA LABORATORIJE, DA BI DOKAZALA, DA NOVO ZDRAVILO PREPREČUJE ZAPLETE PRI GRIPI. TA STRATEGIJA JE BILA USPEŠNA: DOTLEJ JE ŠTELA GRIPA MED NENEVARNE BOLEZNI, TVEGANJE JE OBSTAJALO LE ZA REDKE.

POTEM JE PRIŠLA PTIČJA GRIPA, VIRUS, KI PRIZADENE PERNATE ŽIVALI. TODA REKLI SO, DA BI VIRUS LAHKO MUTIRAL IN DOBESEDNO ZDESETKAL SVETOVNO PREBIVALSTVO. SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA JE SPROŽILA ALARM.

TO JE MATEMATIČNI MODEL, VIDELI BOMO, KAJ SE BO V RESNICI ZGODILO. MENIMO, DA BI LAHKO UMRLO 17 MILIJONOV LJUDI.

ALARM SO VZELI RESNO IN TAKO JE VEČINA DRŽAV, PREPRIČANIH, DA ZDRAVILO RESNIČNO UČINKOVITO VARUJE PREBIVALCE, NAREDILA ZALOGE TAMIFLUJA V MILIJONIH ODMERKOV. PTIČJE GRIPE NI BILO IN ZALOGE SO OSTALE V SKLADIŠČIH.
NATO JE PRIŠLA PRAŠIČJA GRIPA, VIRUS, KI VELJA ZA ŠE BOLJ NEVARNEGA. SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA JE OPOZORILA: SMO PRED MOŽNO PANDEMIJO, OBSTAJA TVEGANJE, DA SE BO KONČALO KOT PRI ŠPANSKI GRIPI, KO JE LETA 1918 UMRLO ŠTIRIDESET MILIJONOV LJUDI.

ZARADI TEH OPOZORIL JE JAVNO MNENJE VLADE PRISILILO, NAJ ZA VSAK PRIMER NEKAJ STORIJO. TAKO JE PODJETJE ROCHE S PRODAJO TAMIFLUJA ZASLUŽILO NA STOTINE MILIJONOV ŠVICARSKIH FRANKOV. VEČINA ZALOG JE OSTALA NEPORABLJENIH SAJ PTIČJA IN PRAŠIČJA GRIPA NA SREČO NISTA DOBILI NAPOVEDANIH RAZSEŽNOSTI. ZDRAVSTVENIH OBLASTI NI TOLIKO ZANIMALO, ALI BOSTE ZARADI TAMIFLUJA V POSTELJI PREŽIVELI DAN IN POL MANJ ALI NE. POMEMBNO JE BILO, DA PREPREČUJE ZAPLETE. A SČASOMA SO UGOTOVILI, DA ZDRAVILO NI LE MALO UČINKOVITO, TEMVEČ IMA LAHKO TUDI NEZANEMARLJIVE STRANSKE UČINKE. VEČ DRŽAV, MED NJIMI TUDI JAPONSKA SE JE ODLOČILO, DA PREPOVEDO NJEGOVO PREDPISOVANJE MLADOSTNIKOM. PRI TISTIH MLADIH, KI SO JIH ZDRAVILI S TAMIFLUJEM SO NAMREČ NAŠTELI 800 PRIMEROV NEVRO- PSIHIČNIH UČINKOV. NA ŠTUDIJE, KI JIH JE NAROČILO PODJETJE ROCHE, SE SPUŠČAJO SENCE, NE SAMO GLEDE UČINKOVITOSTI ZDRAVILA, TEMVEČ TUDI RESNIH STRANSKIH UČINKOV. MAR TO POMENI, DA SO PRETENTALI ZDRAVSTVENE OBLASTI PO VSEM SVETU? TO JE TEŽKO DOKAZATI, KAJTI PODATKI, KI SO JIH POSREDOVALI ROCHE NA ENI IN DRUGI LABORATORIJI NA DRUGI STRANI, SO BILI TAKO OBSEŽNI, DA JIH JE BILO TEŽKO NATANČNO PREUČITI. PRIZNANI FARMAKOLOG GARATTINI, ČLAN KOMISIJE, KI JE ODOBRILA UPORABO TAMIFLUJA NA EVROPSKEM TRGU, SE DOBRO SPOMINJA OBSEŽNEGA GRADIVA IN DVOMOV.

NIKOLI NI BILO PRISOTNO MOČNO PREPRIČANJE, DA JE TO REVOLUCIONARNO ZDRAVILO. V TRENUTKU, KO SO GA ODOBRILI ZA EVROPSKI TRG, DOKAZI NISO BILI ZELO MOČNI, ŠLO JE ZA PRIHRANEK ENEGA DNEVA OD PETIH, ŠESTIH, KOLIKOR POVPREČNO TRAJA GRIPA, ŠE VEČ, PRISOTNI SO BILI MOČNI STRANSKI UČINKI.

KAKO JE BILO POTEM MOGOČE, DA JE TAMIFLU KLJUB TAKO MOČNIM DVOMOM POSTAL ZDRAVILO ZA JAVNO ZDRAVJE? PRI TEM IMA POMEMBNO VLOGO TUDI SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA: NJENE STRATEGIJE ZA BOJ PROTI EPIDEMIJAM GRIPE GOTOVO NISO VZOR.

ALARM, KI GA JE SPROŽILA SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA V PRIMERU GRIPE H1N1, JE BIL PRETIRAN. OB AVTORITETI, KI JO IMA SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA, VLADE POSAMEZNIH DRŽAV NISMO MOGLE RAVNATI DRUGAČE, KOT UPOŠTEVATI NASVET. NAKUPITI ZDRAVILA, CEPIVO, PRIPRAVITI SE NA TISTO, KAR NAJ BI BILA VELIKA TEŽAVA, KI SE JE V RESNICI IZKAZALA KOT TEŽAVICA, MANJŠA OD SEZONSKIH GRIP.

ZA OLIMPIJSKE IGRE LETA 1972 SO NA SEVERU MÜNCHNA ZGRADILI OLIMPIJSKO VAS: APARTMAJSKE BUNGALOVE ZA ŠPORTNIKE Z VSEGA SVETA. PO IGRAH SO SE TJA NASELILI ŠTUDENTI. 35 LET POZNEJE SO STAVBE PODRLI IN NA KRAJU ZGRADILI NOVO ŠTUDENTSKO MESTO S 1052 MINI HIŠICAMI. VSE SO ŠIROKE 3, 2 METRA IN IMAJO 18 M2 BIVALNE POVRŠINE. LANI SE JE VANJE VSELILA PRVA GENERACIJA ŠTUDENTOV.

ŠTUDENTSKA VAS V MÜNCHNU. 1052 ENAKIH BETONSKIH HIŠ, KI SE TESNO STISKAJO DRUGA K DRUGI. ZGRAJENE SO PO VZORU NEKDANJIH, V KATERIH JE STANOVAL TUDI ARHITEKT SAM.
V 80. LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA SO ŠTUDENTI BETON PREKRILI Z BARVAMI. TAKO NAJ BI BILO TUDI TOKRAT, OB NAŠEM SNEMANJU JE BILA VEČINA PROČELIJ ŠE VEDNO " GOLIH ".

" NISMO NESREČNI. GRE ZA OBLIKOVANJE, KI SE GA LOTI VSAK SAM. ZDAJ SE TO KAŽE PREDVSEM PRI OKNIH. " MNOGA OKNA SO PODOBNA VITRINAM. SO LE ENA IZMED MOŽNOSTI, DA SE V TEJ SIVINI LOČIŠ OD SOSEDA. LE KDO ŽIVI ZA TEM OKNOM?
" ZDI SE MI LEPO, DA LAHKO ŽE PO OKNIH PREPOZNAŠ ČLOVEKA. FANTJE JIH PO NAVADI " OKRASIMO " S STEKLENICAMI ŽGANJA IN PLASTENKAMI, DEKLETA PA SVOJA OZALJŠAJO S KAMENČKI IN ROŽICAMI. TO SO OSEBNI PEČATI V SIVI BETONSKI DŽUNGLI. " ČEPRAV SO HIŠE MAJHNE, PA POMENIJO ZLASTI ZASEBNOST.

" SODEČ PO OKNU BI REKLI, DA TUKAJ ŽIVI ESTETKA! " " RES JE! " " JE NOTRI TUDI TAKO? " " KAR POGLEJTE. " V KOMAJ OSEM KVADRATNIH METROV VELIK PROSTOR JE TREBA SPRAVITI OBLEKE, POSODO, JEDILNO MIZO ALI CELO KAVČ. " PREMIŠLJEVALA SEM, ALI BI SPODNJI DEL IZKORISTILA KOT DNEVNO SOBO ALI KOT JEDILNICO. NAPOSLED SEM SE ODLOČILA ZA SLEDNJE IN JO TUDI ŽE USPEŠNO IZKORISTILA. " " KUHINJSKEMU BLOKU SEM DODAL ŠE EN PULT, DA IMAM MALO VEČ PROSTORA, SICER JE PA VSE RAZEN TE ENE ŠKATLE, KI JE ŠE V NAPOTO, ODLIČNO. " " IN KJE SEDIJO GOSTJE? " " TUKAJ. PRI MIZI, NA MIZICI, NA TLEH. TUKAJ SE NAS JE ZABAVALO IN JEDLO TUDI ŽE DESET. ODLIČNO JE. MALO JE PAČ TREBA IMPROVIZIRATI. ZGORAJ IMAM ŠE DVA, TRI STOLE, KI JIH, ČE JE TREBA, PRINESEM DOL. KJER JE VOLJA, JE POT.

KOPALNICE SO ZELO MAJHNE, KAR ZMOTI ZLASTI DEKLETA, SAJ JE VANJE TEŽKO SPRAVITI VSE TOALETNE PRIPOMOČKE. " " ZAME JE PROSTORA DOVOLJ. S TO OMARICO Z OGLEDALOM SEM ZELO ZADOVOLJNA. IMA DOVOLJ POLIC. EDINA REČ, PRI KATERI SEM MALO IMPROVIZIRALA, JE BIL SUŠILNIK ZA LASE, KI PA JE DOBIL KRASEN PROSTOR POD UMIVALNIKOM. " NOVE HIŠICE SO SKORAJ ZA METER OŽJE OD STARIH IN TAKO SO JIH LAHKO ZGRADILI 252 VEČ. ARHITEKTI SO NAJVEČ PROSTORA PRIHRANILI PRI STOPNICAH.
V ZGORNJEM DELU STA ŽE BILI MIZA IN POSTELJA.

SREČO IMATE, DA STE MANJŠI, DA JE POSTELJA DOVOLJ VELIKA. " ZAME NEDVOMNO. " " NE PA TUDI ZA DVA, ALI PAČ? " " SEM ŽE PREIZKUSILA IN GRE! " " ZAME JE POSTELJA PREMAJHNA. POTREBUJEM VEČJO, KER SEM MALO VEČJI. " JE MORALA MIZA ZATO DOL? " TODA ZDI SE MI IDEALNO. TU ZGORAJ IMAM PRIJETEN KOTIČEK, OBISKOVALCI PA OSTANEJO SPODAJ. TO JE MOJ ZASEBNI PROSTOR. " DVE NADSTROPJI ZA 308 EVROV NAJEMNINE S STROŠKI VRED. MEDNJE JE VŠTET TUDI PRIKLJUČEK ZA INTERNET. TUDI ZATO BODO ZA TE HIŠKE ČAKALNE VRSTE DOLGE. " TAKŠNO ŽIVLJENJE V SKUPNOSTI MI JE ZELO VŠEČ. KO STOPIŠ SKOZI VRATA, ŽE SREČAŠ KOGA, KLJUB TEMU PA IMAŠ SVOJ ZASEBNI PROSTOR. SMO KOT V VELIKI BIVALNI SKUPNOSTI, LE DA IMAMO VSAK SVOJE ŠTIRI STENE. " PO VZORU TEGA NASELJA ŠE NISO GRADILI NIKJER DRUGJE. TUDI ZATO JE MÜNCHENSKO ŠTUDENTSKO NASELJE ENKRATNO.
V NASLEDNJEM PRISPEVKU NAS BODO SODELAVCI RAIA IZ BOLZANA POPELJALI PREK PRELAZA TIMMELSJOCH, KI POVEZUJE DVE JUŽNOTIROLSKI DOLINI. ZANIMIVI MUZEJSKI OBJEKTI OB TEJ POTI PRIPOVEDUJEJO O ZGODOVINI OBMOČJA IN POVEZUJEJO NARAVO IN ARHITEKTURO.

TAKOLE JE VIDETI NASTANEK DOLINE PASSEIERTAL V HITREM POSNETKU. TODA DOLINE NISO OBLIKOVALI LE LED IN NARAVNE SILE, TEMVEČ TUDI ČLOVEK. PRAV O TEM PRIPOVEDUJE NOVI MUZEJ V KRAJU MOOS IM PASSEIER, KI SE PO KRAJU IMENUJE KAR MOOSEUM IN SO GA UREDILI V STARIH BUNKERJIH. TU JE MOGOČE SPOZNATI PRETEKLOST TEH KRAJEV IN POMEMBNA ZNANSTVENA SPOZNANJA, KI SO JIH PRINESLA IZKOPAVANJA PRAZGODOVINSKIH NAJDIŠČ.

" KDOR OBIŠČE MUZEJ, NAJ BI SE V KRATKEM ČASU IN NA ZABAVEN NAČIN SEZNANIL Z ZGODOVINO DOLINE PASSEIERTAL- OD PRAZGODOVINE PREK PRVIH NASELBIN PA VSE DO 20. STOLETJA. TO JE ZELO RAZBURLJIVO POTOVANJE. " ZA DANAŠNJO PODOBO KRAJINE JE ODGOVOREN ČLOVEK, KI JO JE ZAZNAMOVAL S SVOJO KULTURO, PREDVSEM PA S SVOJO GRADBENO KULTURO.

OKOLI LETA 1940 JE ČLOVEK- ALI NATANČNEJE MUSSOLINIJEV FAŠISTIČNI REŽIM- V GORI IZKOPAL PODZEMNE HODNIKE.
JAŠKI SO OSTALI NEDOKONČANI IN NEUPORABLJENI. DOLGA LETA SO PRAZNI PROSTORI ČAKALI NA PRIMERNE VSEBINE. DANES JE TU POHODNI KLETNI ARHIV- UREDILI SO GA S POSEBNO LJUBEZNIJO DO ZGODOVINE IN POKRAJINE.

MEDTEM KO SI OBISKOVALCI OGLEDUJEJO MOOSEUM OD ZNOTRAJ, SO SI NA SKALNATI STENI STROKOVNJAKI PRIZADEVALI SESTOPITI V DOLINO.

TO JE STOLP, KI SLUŽI TUDI KOT DEL ADRENALINSKEGA PARKA.

LE LUČAJ OD TAM JE TAKO IMENOVANI GRANAT. TO JE OSREDNJI DEL NOVE ZASNOVE MUZEJA, KI MU JE OBČINA MOOS IM PASSEIER NAMENILA PRECEJ ČASA IN VELIKO ZAMISLI. TA SKULPTURA VISOKO NAD VASJO IN OB VZNOŽJU CESTE ČEZ PRELAZ TIMMELSJOCH PRIPOVEDUJE O ŽIVLJENJU IN PREŽIVETJU V GORAH- V POKRAJINI, KI JO OBKROŽAJO MEJE IN? LJUDJE, KI SE GIBLJEJO NA MEJI. DRUGA BETONSKA SKULPTURA STOJI KAR NEKAJ SERPENTIN IN KILOMETROV NAPREJ NA AVSTRIJSKI STRANI. TUDI TA JE DEL MUZEJSKEGA KOMPLEKSA, DO KATEREGA SE LAHKO PRIPELJEMO Z AVTOMOBILOM.

" TA KAMEN SE IMENUJE " TIHOTAPEC ". TO JE ENA IZMED PETIH POSTAJ NA NAŠI POTI SKOZI ZGODOVINO PRELAZA. "

VRHUNEC MUZEJSKE POSTAVITVE DOŽIVIJO OBISKOVALCI NA VRHU PRELAZA.

" NA POTI ČEZ PRELAZ TIMMELSJOCH NALETIMO NA VELIČASTNO POKRAJINO S ŠTEVILNIMI NARAVNIMI SKULPTURAMI. KAR SAMA PO SEBI SE JE PONUJALA MOŽNOST USTVARJATI SKULPTURE, NE ARHITEKTURE. " NASTAL JE OBJEKT, KI JE KOT OGROMNA SKALA, KI JO JE LEDENIK NOSIL PO MORENI. LEŽI NATANKO NA MEJI MED ITALIJO IN AVSTRIJO. V NJEM JE MUZEJ, KI JE POKLON ČLOVEKU NA PRELAZU, PRELAZU, KI JE ODPRT ŽE 50 LET.

TUKAJ NA MEJI, V NEDOTAKNJENI ARHAIČNI GORSKI POKRAJINI, PONUJA OSUPLJIV POGLED V DALJAVO.

V DRUGEM DELU ODDAJE ALPE DONAVA JADRAN BOMO PREDSTAVILI HRVAŠKEGA RAZISKOVALCA KONGA DRAGUTINA LERMANA. POGLEDALI BOMO NA NEKAJ KULTURNIH PRIREDITEV: NA RAZSTAVO JOSEFA PILLHOFERJA NA DUNAJ, V MUZEJ ARNULFA RAINERJA V BADEN PRI DUNAJU IN NA RAZSTAVO V STARO PINAKOTEKO V MÜNCHEN.
NA KONCU PA VAS BOMO POVABILI V SLOVENSKO ISTRO.

TAKO KOT DRUGI MUZEJI, SO TUDI HRVAŠKI SVOJE ZBIRKE IZ DALJNIH KRAJEV OBLIKOVALI Z DONACIJAMI ZBIRALCEV IN ENTUZIASTOV, KI SO ODHAJALI V SVET, V NEZNANE KRAJE. EDEN TAKŠNIH JE BIL RAZISKOVALEC AFRIŠKE DRŽAVE KONGO DRAGUTIN LERMAN IZ POŽEGE.

ZAGREBŠKI ETNOGRAFSKI MUZEJ IMA BOGATO ZBIRKO AFRIŠKE KULTURE. V NJEJ SO UPORABNI PREDMETI, GLASBILA, MASKE IN FETIŠI. VSE TO JE MUZEJU PODARIL DRAGUTIN LERMAN, KI JE BIL MED LETOMA 1882 IN 1896 NA ŠTIRIH ODPRAVAH V KONGU. OB SLUŽBENIH DOLŽNOSTIH, KI JIH JE OPRAVLJAL ZA BELGIJSKO VLADO IN DELODAJALCA KRALJA LEOPOLDA II., SE JE V PROSTEM ČASU UČIL KRAJEVNIH JEZIKOV, PREUČEVAL JE PLEMENSKE OBIČAJE, OPISOVAL NARAVNE LEPOTE. ODKRIL JE TUDI SLAP NA REKI KWILU IN GA POIMENOVAL PO HRVAŠKIH VELIKANIH ZRINSKIH.
DRAGUTIN LERMAN JE BIL V ČASU SVOJEGA SLUŽBOVANJA V TAKRATNEM BELGIJSKEM KONGU NEKAJ ČASA CELO GUVERNER PROVINCE KVANGO. DOMAČINI SO GA KLICALI ANGO, ANGO. ZELO SO GA CENILI, NJEGOVI ODNOSI Z DOMAČIM PREBIVALSTVOM SO BILI DOBRI, PREDVSEM ZATO, KER SE JE TRUDIL UKINITI OZIROMA JE POSREDOVAL ZA UKINJANJE SUŽENJSTVA.

LERMAN JE CENIL AFRIŠKO KULTURO IN NANJO GLEDAL S SPOŠTOVANJEM. V MLADOSTI SE JE NAVDUŠIL NAD NOVINARJEM LONDONSKEGA ČASNIKA STANDARD WILLIAMOM COOPERJEM IN SE PRI ŠESTNAJSTIH LETIH ODLOČIL ZA ODHOD V AMERIKO. NA POT SE JE ODPRAVIL PEŠ IN V ŠTIRIH MESECIH PRIŠEL DO LONDONA, A SE JE ZELO HITRO VRNIL V POŽEGO. NA POTOVANJU JE SPOZNAL POMEMBNOST JEZIKOV IN SE ZAGNANO LOTIL UČENJA NEMŠČINE, MADŽARŠČINE, FRANCOŠČINE IN ANGLEŠČINE. KO JE IZVEDEL, DA SLAVNI HENRY MORTON STANLEY IŠČE LJUDI ZA ODPRAVO V KONGO, NI POMIŠLJAL NITI ZA HIP. Z OSEMNAJSTIMI LETI JE POSTAL NAJMLAJŠI ČLAN ODPRAVE. PRIJATELJEM JE S POTOVANJ PRINAŠAL EKSOTIČNE PREDMETE. NJEGOV PRIJATELJ JULIJE KEMPF JE BIL USTANOVITELJ MESTNEGA MUZEJA V POŽEGI IN PO NJEGOVI ZASLUGI IMA LERMANOVA ZBIRKA V MUZEJU POSEBNO MESTO. LERMANA JE TUDI SPODBUDIL K PISANJU DNEVNIKA, KI SO GA V OBLIKI POTOPISA OBJAVLJALI V KRAJEVNEM ČASNIKU. KO SE JE LERMAN 33- LETEN VRNIL V POŽEGO, SO GA PRIČAKALI S ČASTMI. VSI SO PRIČAKOVALI, DA SE BO PO POROKI S HEDRIG, NAJMLAJŠO HČERJO ZEMLJIŠKEGA GOSPODA MIJE PLEMENITEGA REINERJA, UMIRIL. TODA S SILNO ENERGIJO JE SPROŽIL PLAZ GOSPODARSKIH SPREMEMB, KI SO MU, SAMO DESET LET POZNEJE, ŽAL PRINESLE IZGON IZ RODNEGA MESTA.

ZAMISLIL SI JE PROGRAM UGODNIH POSOJIL, USTANOVIL JE TOVARNO BARV, OBNAVLJAL STARE RUDNIKE, SADIL TRTO, PRI TEM PA JE BIL DEJAVEN TUDI V DRUŽBENEM IN JAVNEM ŽIVLJENJU POŽEGE. BIL JE APOLITIČEN, NISO GA VODILI OSEBNI INTERESI, ZATO NA NJEGOVE HRABRE ZAMISLI NISO VSELEJ GLEDALI Z ODOBRAVANJEM. NEKOČ JE V ČASOPISU CELO SPOROČIL ŽUPANU POŽEGE FRANJU CIRAKIJU, KAKO LJUDI NE BI BILO TREBA TAKO ZLAHKA " ŽIGOSATI " PO POLITIČNI VOLJI. NJEGOV PROHRVAŠKI, PREDVSEM PA IDEALISTIČNO KOZMOPOLITSKI DUH, SE V TISTEM ČASU NI UKLANJAL NOBENI POLITIČNI OPCIJI. V NAŠEM PROSTORU JE TAKRAT, PRED PRVO SVETOVNO VOJNO, ŽE POČASI VRELO, KAR GOTOVO NI IMELO POZITIVNIH UČINKOV NA NJEGOVE POSLE. NAVKLJUB VSEJ ZAGNANOSTI JE LERMAN BANKROTIRAL IN PROPADEL. RAZOČARAN SE JE PRESELIL V MAJHNO MESTO V BOSNI, V KREŠEVO. PRED SMRTJO JE VSEM OPROSTIL IN PROSIL, NAJ NA NJEGOVEM GROBU POSADIJO LIPO, TAKO DA BI OD NJENIH CVETOV IMELE KORISTI ČEBELE, IN NATO ŠE ČLOVEK? OD NJIHOVEGA MEDU.

JOSEFU PILLHOFERJU NOBEN MATERIAL NI BIL TUJ. UČENEC FRITZA WOTRUBE JE ŽE V 50- IH LETIH PREJŠNJEGA STOLETJA SODELOVAL NA BIENALIH IN SE V ENAKI MERI POSVEČAL KAMNU, KOVINI, LESU ALI RISALNEMU PAPIRJU. LANSKO LETO PREMINULI PILLHOFER, KI SPADA MED NAJPOMEMBNEJŠE AVSTRIJSKE KIPARJE 20. STOLETJA, JE ŠE SODELOVAL PRI PRIPRAVAH NA VELIKO RAZSTAVO OB SVOJI 90- LETNICI, VENDAR SO JO ŽAL MORALI ODPRETI BREZ NJEGA. PILLHOFER JE V VSEH SVOJIH DELIH, TAKO KUBISTIČNIH IN ABSTRAKTNIH KOT TUDI DEKONSTRUKCIJSKIH, ISKAL IDEALNE OBLIKE NARAVE IN ČLOVEKA V NJEGOVIH ZGODNJIH DELIH JE ZAZNATI VAJENIŠKO OBDOBJE V PARIZU, NJEGOVO SPOŠTOVANJE DO PICASSA, BRANCUSIJA ALI GIACOMETTIJA, KI JIH JE TUDI OSEBNO SPOZNAL. POPOLNOMA SE JE POSVETIL KLASIČNI MODERNI IN POSTAL EDEN NJENIH NAJPOMEMBNEJŠIH PREDSTAVNIKOV V AVSTRIJI. RAZSTAVA JOSEF PILLHOFER- IDEAL PROPORCEV BO NA OGLED DO 29. MAJA.

VELIKI SLIKAR ARNULF RAINER JE OB SVOJEM ROJSTNEM DNEVU DOBIL RES MONUMENTALNO DARILO, IN SICER MUZEJ. V TA NAMEN JE OBČINA, KJER ŽIVI, OBNOVILA ZGODOVINSKO ŽENSKO KOPALIŠČE TER IZ NEKDANJE OAZE ZA DOBRO POČUTJE USTVARILA TEMPELJ UMETNOSTI. OBSEŽNA RAZSTAVA PONUJA VPOGLED V NJEGOVA ZGODNJA DELA. NJEN NASLOV JE VSAK ZAČETEK JE TEŽAK. SPOMNITI SE JE NAMREČ TREBA, DA JE ARNULF RAINER NA ZAČETKU ŠTUDIJA NA UMETNOSTNI AKADEMIJI ZDRŽAL VSEGA TRI DNI, VSEGA, KAR ZNA, PA SE JE NAUČIL SAM. PRAV ZATO JE BIL PRIKRAJŠAN ZA PODPORO OKOLJA, KI JE CENILO PREDVSEM ŠOLANE IN UVELJAVLJENE UMETNIKE.

" TO SO BILA 50. LETA. TAKRAT SEM ŽIVEL IN DELAL NEDALEČ OD BADNA. ČASI SO BILI V PRIMERJAVI Z DANAŠNJIMI ZELO TEŽKI. TAKRAT SI NI BILO MOGOČE PREDSTAVLJATI, DA BI LAHKO ČLOVEK ŽIVEL OD UMETNOSTI. " DANDANES SPADA ARNULF RAINER, KI ŽIVI NA DUNAJU IN NA KANARSKIH OTOKIH, MED NAJBOLJ CENJENE AVSTRIJSKE UMETNIKE. GRAFIČNI LISTI, KI JIH JE BILO MOGOČE PRED MNOGIMI LETI KUPITI ZA KAKŠNIH 250 ŠILINGOV, DANES ZLAHKA DOSEŽEJO CENO DO 300. 000 EVROV.

DEKLICA LAHNO ZASANJANO OPAZUJE TEHTNICO V SVOJIH ROKAH. TA MOJSTROVINA JOHANNESA VERMEERJA JE SICER DOMA V WASHINGTONU, OB OBLETNICI STARE PINAKOTEKE PA GOSTUJE V MÜNCHNU. NEKOČ JE BILA DEL VELIČASTNE ZASEBNE ZBIRKE PRVEGA BAVARSKEGA KRALJA MAKSIMILJANA JOŽEFA, KI JE ZBIRAL SKORAJ IZKLJUČNO NIZOZEMSKE MOJSTRE 17. STOLETJA, PREDNOST PA JE DAJAL POMORSKIM SLIKAM IN PEJSAŽEM.

" SLIKE JE HRANIL V MÜNCHENSKI REZIDENCI IN V SVOJIH ZASEBNIH PROSTORIH. IZKLJUČNO V NJEGOVO VESELJE SO BILE S TEMI PREČUDOVITIMI SLIKAMI PREKRITE TUDI STENE NJEGOVEGA TAKRAT NOVEGA POČITNIŠKEGA DVORCA TEGERNSEE? " POLEG ZBIRKE MAKSIMILJANA JOŽEFA SO V STARI PINAKOTEKI NA OGLED TUDI DELA IZ NJENIH DEPOJEV. NEKATERIH SLIK NISO RAZSTAVILI ŽE VEČ KOT 50 LET, OB 175- LETNICI MUZEJA PA SO RESTAVRIRALI NEKAJ ŠE NEZNANIH IN OSUPLJIVIH MOJSTROVIN.

OB KONCU ODDAJE SE BOMO NA KRATKO SPREHODILI PO SLOVENSKI ISTRI, POKRAJINI, KI JO OBDAJAJO ZELENI GRIČI IN JO OBLIVA JADRANSKO MORJE IN KODER SE ŠIRIJO OMAMNI VONJI ZNAČILNE KULINARIKE. OB OBALI SE JE RAZVILO SOLINARSTVO, NA SONČNIH POBOČJIH RASTE TRTA, TU SO NASADI OLJK IN VRTOVI ZELENJAVE IN DIŠAVNIC.

KAMNITE VASICE, POSEJANE PO ŠAVRINSKIH GRIČIH, OBALA S STARODAVNIMI MESTI, RIBIŠKIMI IN TRGOVSKIMI SREDIŠČI PA RODOVITNE DOLINE IN POBOČJA.

ŽE PRED VSAJ SEDMIMI STOLETJI SE JE OB SLOVENSKI OBALI RAZVILO SOLINARSTVO. MOČVIRJA, KJER SE JE KAK VODOTOK IZLIVAL V MORJE, SO DOMAČINI PREUREDILI V POLJA ZA ŽETEV POSEBNO BELE IN OKUSNE SOLI. V SEČOVLJAH JE DEJAVNOST PREŽIVELA VSE DO DANES.

NA PRETEŽNO JUŽNIH POBOČJIH SLOVENSKE ISTRE JE ŽE V ČASU RIMLJANOV USPEVALA VINSKA TRTA. DANES UREJENE VRSTE VINOGRADOV PREKRIVAJO PRIBLIŽNO 1800 HEKTAROV OSONČENIH LEG.

VINOGRADI SE IZMENJUJEJO Z OBSEŽNIMI IN LEPO UREJENIMI OLJČNIMI NASADI. POSAMEZNE OLJKE TU VZTRAJAJO ŽE VEČ STOLETIJ. OLJČNO OLJE JE ŠE POSEBNO CENJENO ZARADI ZDRAVEGA RAZMERJA MED NASIČENIMI IN NENASIČENIMI MAŠČOBNIMI KISLINAMI.

SOL, VINO IN OLIVNO OLJE TOREJ. TODA TUKAJŠNJI ZRAK IN JEDI BOGATIJO ŠE SAMORASLE DIŠAVNICE IN ZAČIMBE, KOT STA ROŽMARIN IN LOVOR.

NA RODOVITNIH NJIVAH V DOLINAH IN NA TERASAH POBOČIJ OD NEKDAJ USPEVATA TUDI SADJE IN ZELENJAVA, S KATERO JE VSAJ NEKOČ GOSPODINJA REDNO POSTREGLA DRUŽINI, POMENILA PA JE TUDI POMEMBEN VIR ZASLUŽKA.

PRI DELU NA POLJU JE DOMAČINOM V PRETEKLOSTI POMAGALO PODOLSKO GOVEDO ALI TAKO IMENOVANI ISTRSKI BOŠKARIN Z ZNAČILNIMI DOLGIMI, OSTRIMI ROGOVI. DANES SI REJO TE PASME PRIZADEVAJO PONOVNO OŽIVITI.

" ALBERTO, POGLEJ, KAKO LEPO ZELENJAVO IMAMO TUKAJ! SE SPOMNIŠ, KAKO SO JO NEKOČ NAŠE NONE NOSILE PRODAJAT V KOPER? " " SPOMNIM SE, KAKO MI JE PRIPOVEDOVALA MOJA NONA. A NISO LE PRODAJALE, SO JO TUDI ZAMENJALE, NA PRIMER Z RIBIČI- ZELENJAVO, TUDI BLITVO, ZA SIPE. IN TAKO SE JE ZAČELA STAPLJATI MORSKA HRANA S TISTO V ZALEDJU. "

" O, POGLEJ JO! SI PRAVA ŠAVRINKA! IN TO JE PRAVA ISTRSKA JED: POLENTA S SIPAMI IN BLITVO. " IZLET PO SLOVENSKI ISTRI PA BI SE TEŽKO KONČAL BREZ OKUŠANJA ZNAMENITIH BOBIĆEV- ZNAČILNE MINEŠTRE, KI JO ZAZNAMUJE MLADO, ŠE MLEČNO ZRNJE KORUZE.

VABLJENI TOREJ NA KAK ZANIMIV IZLET, V NAŠO DRUŽBO PA SPET ČEZ 14 DNI. NA SVIDENJE.

Prejšnja: 8. 5. 2011

Naslednja: 5. 6. 2011

oglasno sporočilo

Moj RTV

Alpe - Donava - Jadran: 22. 5. 2011