Alpe - Donava - Jadran: 25. 10. 2008

LEPO POZDRAVLJENI, DRAGE GLEDALKE IN SPOŠTOVANI GLEDALCI. DANAŠNJE POTOVANJE PO SREDNJI EVROPI ZAČENJAMO NAD BAD REICHENHALLOM NA BAVARSKEM, KJER SE PONAŠAJO Z NAJSTAREJŠO GONDOLSKO ŽIČNICO, KI OBRATUJE ŠE DANES, IN TO V PRVOTNI OBLIKI. DOSLEJ JE PREPELJALA ŽE VEČ KOT ŠEST MILIJONOV POTNIKOV.
DVANAJSTKOTNE GONDOLE IZ ZLATIH DVAJSETIH ŠE VEDNO DRSIJO PO STARIH VRVEH IN POGANJAJO JIH ŠE VEDNO ISTI MOTORJI. STROKOVNJAKI PRAVIJO, DA BODO ZDRŽALI ŠE NASLEDNJIH 80 LET.

ŽIČNICA PREDIGSTUHLBAHN PONESE POTNIKE V VISOKOGORJE V OSMIH MINUTAH IN POL. ZARADI VARNOSTI SO PRVOTNE VELIKE NOSILNE STEBRE IZ JEKLA ZAMENJALI Z BETONSKIMI. SPELJANA JE IZREDNO STRMO, SAJ JE VIŠINSKA RAZLIKA, KI JO PREMAGA ŽIČNICA, KAR 1100 METROV.

" POSEBNOST TE ŽIČNICE JE, DA JE NAJSTAREJŠA OHRANJENA IZVIRNA GONDOLSKA ŽIČNICA NA SVETU. TAKO GONDOLA KOT VRV STA STARI ŽE 80 LET IN STA V ODLIČNEM STANJU. " MED PREPELJANIMI POTNIKI PA SO BILI TUDI NEKATERI PRECEJ NENAVADNI. " MED DRUGIM JE BILA TO ZELO ZAUPLJIVA GAMSOVKA, KI JE REDNO PRIHAJALA DO GONDOLE, SE Z NJO PELJALA V DOLINO, KJER SE JE NAJEDLA TRAVE S SOČNIH TRAVNIKOV, ZVEČER PA SE JE SPET SITA PELJALA Z GONDOLO NA VRH. " GONDOLO SO POSTAVILI V VSEGA ENEM LETU. DOKONČANA JE BILA LETA 1928, ŽE KMALU ZATEM PA JE ZAČEL OBRATOVATI TUDI BLIŽNJI GORSKI HOTEL NA VIŠINI PRIBLIŽNO 1600 METROV.
ŽIČNICA ZBUJA PRAV NOSTALGIČNE OBČUTKE. V VSEJ 80- LETNI ZGODOVINI NJENEGA OBRATOVANJA SE JE ZGODILA LE ENA NESREČA. LETA 1929 JE ZARADI SILOVITEGA JUŽNEGA VETRA IZTIRILA ENA IZMED POMOŽNIH VRVI, ZATO JE BILO TREBA GONDOLO USTAVITI, POTNIKE PA PO VRVI SPUSTITI NA TLA. NA SREČO SO BILI LE PRESTRAŠENI, VENDAR REŠENI.
KDOR PRIDE SEM, SE LAHKO VESELI, SAJ SE MEGLA POGOSTO ZADRŽUJE LE V DOLINI, MEDTEM KO JE NA VIŠINI MOGOČE UŽIVATI V POGLEDU NA OKOLIŠKE VRŠACE.
TAKO JE MOGOČE TUDI RAZUMETI, ZAKAJ SE GORA IMENUJE PREDIGSTUHL- PRIŽNICA, SAJ IMA ČLOVEK OBČUTEK, KOT DA STOJI NA PRIŽNICI IN LAHKO OPAZUJE KRAJE VSENAOKROG.
PRIHOD ŽIČNICE JE V DVAJSETIH LETIH POSPEŠIL TUDI RAZVOJ TURIZMA. IZ BAD REICHENHALLA SO GOSTJE KAR DRLI NA VRH PREDIGSTUHLA. TODA Z GONDOLO NE PRIHAJAJO NA VRH LE POPOTNIKI IN TISTI, KI SI ŽELIJO POLETNE OSVEŽITVE. UPORABLJAJO JO TUDI JADRALNI LETALCI. ŽE V TRIDESETIH LETIH JE BIL VRH PREDIGSTUHLA NAMENJEN LETALCEM IN VSE DO ZAČETKA DRUGE SVETOVNE VOJNE JE BIL TO PRILJUBLJEN KRAJ ZA PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA- PREDEN SO AMERIČANI ZAPLENILI ŽIČNICO IN OMEJILI DOSTOP NA GORO. DANES JE GORNJA POSTAJA ŽIČNICE PRILJUBLJENO IZHODIŠČE ZA SPREHODE V POGORJE LATTENGEBIRGE, KI JE DEL BERCHTESGADENSKIH ALP. SLIKOVITE PLANOTE, KOT NA PRIMER SCHLEGLMULDE, MED POTJO VABIJO K POSTANKU. NEKATERE ŽIVIJO TUDI POZIMI, SAJ JE MOGOČE NA PREDIGSTUHLU VSE LETO UŽIVATI V NARAVI.
ČE IMAMO SREČO, NAS OB MALICI SPREMLJA TUDI ZNAČILNA GLASBA.

VZPENJAČA IN HOTEL STA OB NASTANKU VELJALA ZA POJEM SODOBNEGA ŽIVLJENJA. DANES JE LESK PRETEKLIH ČASOV ZBLEDEL, ČEPRAV OSTAJA GONDOLA ŠE DANES PRECEJŠNJA ZANIMIVOST, SAJ JE PRAVA STARODOBNA ŽIČNICA, KATERE ŽELEZNE VRVI ŠE DANES VODIJO V NEBO NAD BAD REICHENHALLOM.

Z VISOKOKAKOVOSTNIMI IZDELKI IZ JABOLK IN HRUŠK S STARIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV SI PRIBLIŽNO 250 KMETOV IZ LABOTSKE DOLINE POSKUŠA ZAGOTOVITI NE LE TEMELJE SVOJE PRIHODNOSTI, TEMVEČ TUDI OHRANITI POKRAJINO, PRIMERNO ZA OBDELAVO NA MAJHNIH KMETIJAH. NJIHOVO ZDRUŽENJE Z IMENOM MOSTBARKEITEN PA SE UVELJAVLJA S SORTNIMI JABOLČNIMI VINI IN ŽLAHTNIMI DESTILATI.

KMETJE IZ ZDRUŽENJA MOSTBARKEITEN SI PRIZADEVAJO ZA OHRANITEV STARIH TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV, KI SO ŽE OD NEKDAJ ZAZNAMOVALI POKRAJINSKO PODOBO DOLINE.
" ZA NAS, PREDVSEM PA ZA ČLANE ZDRUŽENJA, JE POMEMBNO, DA SE OHRANIJO PRVOTNI VIRI ZA PREŽIVETJE. BILO BI NAMREČ NEPRIJETNO, ČE KMETJE KAR NAENKRAT NE BI VEČ VIDELI SMISLA V PRIDELAVI SADJA IN BI SADNA DREVESA POSEKALI. ZA PRIHODNJE GENERACIJE TAKO NE BI OSTALO NIČ. " ČLANI SI PRIZADEVAJO, DA BI OHRANILI TUDI STARE VRSTE SADNEGA DREVJA: VOJVODINJO ELSO, DOBRO LUIZO, BERNSKE VRTNICE, MOŠANČKE IN RAJSKO JABOLKO ALI " LABOTSKO BANANO ". " JABOLKO SE LOČI PO SVOJI RDEČI BARVI. NI SICER POVSEM RUMENO KOT BANANA, VENDAR PA IMA, KADAR JE ZELO ZRELO, RAHEL OKUS PO BANANI. " TUDI IZ TAKŠNIH JABOLK KMETJE V LABOTSKI DOLINI PRIDELUJEJO SORTNA JABOLČNA VINA. ZA OHRANJANJE TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV SO KMETJE SKORAJ V VSEH EVROPSKIH DRŽAVAH UPRAVIČENI DO SUBVENCIJ. STROKOVNJAKI SO UGOTOVILI, DA SO STARE VISOKODEBELNE SORTE ZELO POMEMBNE TUDI ZA OKOLJE OBMOČJA. TAKO MARSIKJE PRAVIJO, DA SO PIVCI MOŠTA PRAVI OKOLJEVARSTVENIKI. POD NJIHOVO ZAŠČITO SODI TAKO TUDI LJUBKA MAJHNA PTICA, MALA UHARICA. NE LE, DA IMA MEHKO PERJE, TEMVEČ JE TUDI KORISTNA, SAJ SE PREHRANJUJE S ŠTEVILNIMI ŽUŽELKAMI, KI SO ZA SADJARJE ŠKODLJIVCI. MALA UHARICA NAJRAJE GNEZDI V STARIH VOTLIH SADNIH DREVESIH, KI JIH JE DANES VSE MANJ.
OKOLJEVARSTVENIKI IZ WURDACHA NA JUŽNEM KOROŠKEM SO ZATO KOT PREHODNO REŠITEV POSTAVILI VEČ KOT 200 GNEZDIŠČ. Z DREVESNICO VISOKODEBELNIH VRST ŽELIJO KMETOM PONUDITI MOŽNOST, DA TRAVNIKOM IN SADOVNJAKOM VRNEJO NJIHOVO PRVOTNO PODOBO.

TUDI ENA IZMED STARIH VRST HRUŠK PRIHAJA NA TRAVNIŠKIH SADOVNJAKIH PONOVNO DO VELJAVE, IN SICER GROZDNA HRUŠKA. IZ NJE KMETJE PRIDELUJEJO VISOKOKAKOVOSTNE VRSTE ŽGANJA, NAJBOLJŠE ŽGANJE POSAMEZNEGA LETNIKA PA ZMEŠAJO V TAKO IMENOVANI CUVEE. DRUGA PRODAJNA USPEŠNICA IZ PALETE IZDELKOV JE JABOLČNI KIS. TRENUTNO PONUJAJO ŽE DESET RAZLIČNIH VRST. VSI IZDELKI SO NA PRODAJ NA KMETIJAH IN V SAMOSTANU SVETEGA PAVLA. BENEDIKTINCI V BLIŽNJI PRIHODNOSTI ZARADI EVROPSKE RAZSTAVE Z NASLOVOM MOČ BESEDE PRIČAKUJEJO NA TISOČE OBISKOVALCEV. ZA KMETE BO TO PRILOŽNOST, DA POKAŽEJO, KAKO JE MOGOČE Z IZDELKI S TRAVNIŠKIH SADOVNJAKOV OHRANITI POKRAJINO IN ŽIVLJENJSKI PROSTOR.

ŽE DOBRA ŠTIRI STOLETJA PA NA LENTU VZTRAJA NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU, VPISANA V GUINESSOVO KNJIGO REKORDOV. ŽAMETNA ČRNINA VSAKO LETO OBRODI DO 60 KILOGRAMOV GROZDJA, KI GA SVEČANO POTRGAJO IN SPREMENIJO V 15 DO 25 LITROV VINA. POLNIJO GA V UMETELNO IZDELANE STEKLENIČKE, NAMENJENE LE POSEBNIM GOSTOM.

ČASTITLJIVO KAPLJICO DONEGUJEJO V ZNAMENITI VINAGOVI KLETI, KI OD ZAČETKA 19. STOLETJA ŠIRI SVOJE SKORAJ TRI KILOMETRE DOLGE HODNIKE POD MESTNIM SREDIŠČEM. NJENA VINA SO PILI ŽE NA HABSBURŠKEM DVORU, DANES PA OSKRBUJE DRŽAVNI PROTOKOL. TU ŠE VEDNO UPORABLJAJO VSO PRVOTNO OPREMO- DOBRO STOLETJE STARE BETONSKE CISTERNE, STEKLENE CEVI IZ ČEŠKE ZA TRANSPORT VINA PO KLETI, PA TUDI NAJVEČJI KLASIČNI VINSKI SOD V SLOVENIJI, V KATEREM ZORI 17 TISOČ LITROV VINA.

KRAJ KULTURNEGA DOGAJANJA SO MARIBORČANI UREDILI V ŠE ENEM SPRVA OBRAMBNEM OBJEKTU- V RENESANČNI BASTIJI SREDI MESTA, KJER SI JE MOGOČE OGLEDATI ZBIRKO ZGODOVINSKEGA OROŽJA.

OB BASTIJI STOJI MESTNI GRAD, DANES SEDEŽ POKRAJINSKEGA MUZEJA, KI JE ZAČEL NASTAJATI V 15. STOLETJU, V ČASU PRETEČE NEVARNOSTI TURŠKIH VPADOV. MESTNI GRAD ZAZNAMUJETA DVORAMNO ROKOKOJSKO STOPNIŠČE IN S SLIKARIJAMI TER ŠTUKATURAMI BOGATO OKRAŠENA VITEŠKA DVORANA. TU JE LETA 1846 KONCERTIRAL SAM FRANZ LISZT.
MARIBOR JE VSESKOZI OSTAL ZAVEZAN UMETNIŠKEMU USTVARJANJU, KI PRESEGA DRŽAVNE MEJE. TAKO SE JE MEDNARODNO UVELJAVILA SLIKARKA IRENA POLANEC. ZDRUŽENJE FRANCOSKIH LIKOVNIH UMETNIKOV JO JE SPREJELO CELO ZA DOSMRTNO ČLANICO IN JO V POSEBNI KNJIŽNI IZDAJI OB KONCU TISOČLETJA UVRSTILO V ŽLAHTEN IZBOR UMETNIC SLIKARK.

IZ ROMUNIJE JE USTVARJALNA POT V MARIBOR, NATANČNEJE V TAMKAJŠNJE SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE, PRIPELJALA PLESALCA IN KOREOGRAFA EDWARDA CLUGA. POD NJEGOVIM UMETNIŠKIM VODSTVOM JE MARIBORSKI BALET ZAČEL S SERIJO ŠTEVILNIH USPEŠNIH GOSTOVANJ IN SI ZAGOTOVIL PREPOZNAVNOST.

MARIBOR, ODPRTA IN GOSTOLJUBNA ŠTAJERSKA PRESTOLNICA TOREJ, O ČEMER PRIČA TUDI GRB NA BALKONU MESTNE HIŠE, KI STOJI NA GLAVNEM TRGU: VRATA MED OBRAMBNIMA STOLPOMA SO NAMREČ ODPRTA.

V NADALJEVANJU ODDAJE ALPE- DONAVA- JADRAN VAM KOLEGI IZ TRŽAŠKEGA STUDIA PREDSTAVLJAJO PISATELJA SVETOVNEGA SLOVESA BORISA PAHORJA. POVABILI VAS BOMO NA RAZSTAVI NA DUNAJ IN V ZAGREB, ZA KONEC PA POVEDALI VEČ O POSEBNI VRSTI MARMORJA, IZ KATEREGA SO NAREJENE TUDI ŠTEVILNE BAROČNE MOJSTROVINE.
TRŽAŠKI PISATELJ BORISPAHOR JE KONEC AVGUSTA PRAZNOVAL 95. ROJSTNI DAN. KLJUB LETOM JE IZJEMNO AKTIVEN. NE MINE DAN, DA NE BI KJE NASTOPIL, GOVORIL, PREDAVAL IN TUDI POLEMIZIRAL. VSE ŽIVLJENJE SE JE BORIL PROTI VSAKRŠNI OBLIKI TOTALITARIZMA, DESNEGA IN LEVEGA. ZAZNAMOVALA GA JE IZKUŠNJA NACISTIČNIH TABORIŠČ, KI JO JE PRELIL V SVOJA LITERARNA DELA. A PAHOR NI LE " TABORIŠČNI " PISATELJ, VSEBINSKO IN TEMATSKO OZNAČUJEJO NJEGOVA DELA PRIMORSKI ANTIFAŠIZEM, NARODNA ZAVEST, LJUBEZEN IN ROJSTNO MESTO TRST.

BORIS PAHOR JE BIL VSE ŽIVLJENJE UPORNIK, NAJPREJ PROTI FAŠIZMU IN NACIZMU, POTEM PROTI KOMUNIZMU. JUGOSLOVANSKE OBLASTI SO MU CELO PREPOVEDALE VSTOP V DRŽAVO. PONOVNO OVREDNOTENJE JE DOŽIVEL ŠELE PO DEMOKRATIZACIJI IN OSAMOSVOJITVI SLOVENIJE S PREJEMOM PREŠERNOVE NAGRADE. TRŽAŠKI ČASNIKARJI SO MU LETA 2003 PODELILI ZLATEGA SVETEGA JUSTA, NAGRADO, KI JO PODELIJO TRŽAČANOM, KI SO SE UVELJAVILI V SVETU.
PRAVI " CASUS " PA JE PAHOR POSTAL PO IZIDU PREVODA " NEKROPOLE ". NE MINE DAN, DA NE BI ITALIJANSKI IN SLOVENSKI ČASOPISI PISALI O NJEM. NJEGOV 95.
ROJSTNI DAN, KI GA JE PRAZNOVAL 26. AVGUSTA, JE PRITEGNIL VELIKO MEDIJSKO POZORNOST. NA VPRAŠANJE, KAKO JE BITI OŽARJEN OD REFLEKTORJEV, TAKO ODGOVORJA.
VEČKRAT SEM REKEL, DA SE POČUTIM KOT GINA LOLLOBRIGIDA, KI JO JE TELEVIZIJA ODKRILA NA KOPANJU BREZ ZGORNJEGA DELA KOPALK.

DUNAJSKA ALBERTINA JE V TEH DNEH ŠE POSEBEJ OBISKANA, SAJ JE V NJEJ NA OGLED NAJDRAŽJA RAZSTAVA V SODOBNI AVSTRIJI. NAMENJENA JE ENEMU NAJBOLJ PRILJUBLJENIH UMETNIKOV, ČIGAR DELA DANES NA DRAŽBAH DOSEGAJO REKORDNE CENE. RAZSTAVA O VINCENTU VAN GOGHU JE PRAVA PREDSTAVA SUPERLATIVOV, SAJ ZNAŠA ZAVAROVALNA VSOTA ZA 150 SLIK, RISB IN AKVARELOV, KI SO JIH DOBILI NA POSODO OD LASTNIKOV Z VSEGA SVETA, NEVERJETNE TRI MILIJARDE EVROV.
" PRVI OBČUTKI, KI ME TRENUTNO PREVEVAJO, SO PREPROSTO PONOS, DA NAM JE USPELO PO POL STOLETJA V AVSTRIJI ZNOVA PRIKAZATI DELA VAN GOGHA. PONOSNI SMO TUDI NA TO, DA NAM JE V TEM OBSEGU OB TEJ VISOKI KAKOVOSTI USPELO NAJTI NOV PRISTOP K VAN GOGHU. " PARADOKSALNO, KOT JE TO SLIŠATI, JE TREBA OMENITI, DA KLAUS ALBRECHT SCHRÖDER IN NJEGOVI SODELAVCI S TO RAZSTAVO UTIRAJO NOVO POT. PRVIČ V ZGODOVINI JE POSTALO JASNO, DA JE BIL TRAGIČNI SUPERZVEZDNIK, KI JE S SVOJIM INTENZIVNIM SLIKARSTVOM MOČNO SPREMENIL ZGODOVINO UMETNOSTI, PRAVZAPRAV GENIALNI MOJSTER ČOPIČA. V SPLOŠNEM BI LAHKO TRDILI, DA JE VAN GOGH PRAVZAPRAV RISAL S ČOPIČEM. V PISMU IZ ARLESA JE SVOJEMU BRATU THEU NAPISAL, DA NE MORE OPUSTITI RISANJA PRAV ZATO, KER IMA ROKO SLIKARJA. POD VPLIVOM IMPRESIONISTIČNEGA SLIKANJA V NARAVI VAN GOGH NI VEČ SLIKAL, KAR JE VIDELO OKO, TEMVEČ, KAR JE OBČUTIL.

STEČKI, MONUMENTALNI SREDNJEVEŠKI NAGROBNIKI, SO PRISPELI V ZAGREBŠKO GALERIJO KLOVIĆEVI DVORI. RAZSTAVA JE NASTALA V SODELOVANJU Z DEŽELNIM MUZEJEM BOSNE IN HERCEGOVINE IZ SARAJEVA. OBRAVNAVA POREKLO, VRSTO IN ZGODOVINSKE OKOLIŠČINE NASTANKA SPECIFIČNE KULTURE, KI JE BILA NA ZAČETKU 13. STOLETJA NAVZOČA V ŠIRŠEM DINARSKEM PROSTORU.

" TO JE PRVA RAZSTAVA, KI OBRAVNAVA STEČKE KOT EDINSTVENO KULTURO, KOT POSEBNOST, KI JO SREČAMO NA HRVAŠKEM, PA TUDI V BOSNI IN HERCEGOVINI, DELU SRBIJE IN ČRNE GORE. " NA NAJBOLJŠIH PRIMERKIH SE ORNAMENTALNI IN FIGURALNI MOTIVI, ODMEVI ROMANIKE IN GOTIKE, ZNAČILNI ZA JADRANSKO OBALO, MEŠAJO S PRIZORI IZ ŽIVLJENJA DVORNEGA PLEMSTVA IN SIMBOLI LJUDSKE TRADICIJE.
NAVEZUJEJO SE NA KULT MRTVIH, KI JE BIL V VSEH KULTURAH STAREGA VEKA MOČNO NAVZOČ, CERKEV PA JIH JE DO 16. STOLETJA IGNORIRALA IN CELO PREPOVEDOVALA. NASTALI SO NA PROSTORU, KJER JE POTEKALA MEJA MED KATOLIŠKIM IN PRAVOSLAVNIM SVETOM, STEČKI PA ODPIRAJO VPRAŠANJE, ALI JE TA PROSTOR V RESNICI BIL KULTURNO RAZDVOJEN.

DOLINA TEGERNSEE- TAL NA GORNJEM BAVARSKEM JE ZNANA PO SVOJI SLIKOVITOSTI IN ENKRATNEM BENEDIKTINSKEM SAMOSTANU. VENDAR PA GORE V SVOJIH NEDRJIH SKRIVAJO SKORAJ POZABLJEN ZAKLAD, ZA KATEREGA VEDO LE REDKI.
EDEN MED NJIMI VE ZANJ, ZATO SE JE ODPRAVIL PO NJEGOVI SLEDI. ROLAND GÖTZ, ZGODOVINAR, ROJEN V POKRAJINI OB JEZERU TEGERNSEE, VE, KJE MORA ISKATI. NEKAJ KILOMETROV OD JUŽNE JEZERSKE OBALE JE MOGOČE NAJTI OSTANKE MILIJONE LET STAREGA MORSKEGA DNA, KI SE JE V PRETEKLOSTI ZARADI GUBANJA SPREMENILO V ALPE. TAKO JE PRIŠLA NA POVRŠJE KAMNINA, KI SE JE UVELJAVILA KOT GRADBENI MATERIAL IN POSTALA ZELO CENJENA. TO JE MARMOR Z JEZERA TEGERNSEE.
" NEPOSREDNO OB STENI, KJER SO PRIDOBIVALI KAMEN, JE ŠE DANES MOGOČE OPAZITI RAZLIČNE SLOJE NANOSOV, KI SO STARI VEČ KOT 200 MILIJONOV LET. BARVE MARMORJA ŠE NI MOGOČE ZAZNATI, VENDAR PA SE DA NEKAJ VEČ VIDETI NA TEM KOSU IZ KAMNOLOMA, KI JE ŠE MOKER IN ZATO JE ŽE OPAZITI BELE IN SIVE BARVNE ODTENKE. KAKŠEN JE KONČNI VIDEZ, KO KAMEN SPOLIRAMO, KAŽE TALE KOS TALNE PLOŠČE IZ CERKVE OB JEZERU TEGERNSEE. "

" KO SO V SAMOSTANU TEGERNSEE LETA 1680 ZAČELI BAROČNO PREDELAVO SVOJE CERKVE, JE SAMOSTANSKI LOVEC ALBERT BIERBICHLER TAMKAJŠNJEGA OPATA OPOZORIL, DA IMAJO V SVOJEM HRIBOVJU PRAV TAKO LEP KAMEN, KOT SO GA DOSLEJ ZA DRAG DENAR KUPOVALI V SALZBURGU. TAKO JE OPAT POISKAL KAMNOSEKA, KI JE RAZISKAL NAJDIŠČE IN ODPRL KAMNOLOM. "

DANES KAMNOLOMA SKORAJ NI VEČ MOGOČE OPAZITI, SAJ JE ŽE POPOLNOMA ZARAŠČEN. TUKAJ OB JEZERU TEGERNSEE SO PRIDOBIVALI MARMOR IN Z NJIM OPREMLJALI CERKVE, REZIDENCE IN SPOMENIKE VSE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE.
KAMNOLOM JE CELO PRIVLAČIL RADOVEDNEŽE. OBISKOVALCI SO SE LAHKO TAKO KOT NA VRHOVIH GORA VPISOVALI V KNJIGO GOSTOV. MED VPISI JE MOGOČE NAJTI TUDI ZAPISE ŠTEVILNIH PLEMENITIH OBISKOVALCEV, KI SO RADI ZAHAJALI SEM, DA BI SE SPOČILI V IDILIČNI GORSKI POKRAJINI.
PRAV POSEBEN KOS JE TALE ŠTIRI METRE VISOK STEBER, KI JE IZDELAN IZ ENEGA SAMEGA VELIKEGA KOSA MARMORJA. VENDAR IMA LEPOTA TUDI SVOJO CENO. KAR JE VIDETI POVSEM SOLIDNO, IMA TUDI SLABOSTI. " ZARADI ŠTEVILNIH LOČENIH ŽIL SE MARMOR Z JEZERA TEGERNSEE TUDI PRECEJ LOMI, ZATO NI POSEBEJ TRPEŽEN MATERIAL. ČE GA ČISTITE KOT TUKAJ ŽE VEČ KOT 300 LET, SE ZGODI, DA SE POSAMEZNI KOŠČKI ODKRUŠIJO, ZATO SO MORALI SPREJETI STROGA NAVODILA GLEDE ČIŠČENJA. DOVOLJENO JE LE MOKRO ČIŠČENJE, IN SICER Z VODO, V KATERI JE POSEBEN DODATEK, KI VSEBUJE MED DRUGIM ZAŠČITNI VOSEK ZA TALNE POVRŠINE. " GLAS O MARMORJU Z JEZERA TEGERNSEE JE SEGEL DALEČ PREKO BAVARSKIH MEJA. KOSE IZ KAMNOLOMA SO POŠILJALI NAROČNIKOM TUDI NA DUNAJ, V KÖLN IN MÜNCHEN.
VSE SE JE ZAČELO TUKAJ, SKRITO V GORAH OKOLI JEZERA TEGERNSEE, PRED VEČ MILIJONI LET.