Alpe - Donava - Jadran: 31. 7. 2010

LEPO POZDRAVLJENI, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI. NEPOVABLJENI IN GLASNI GOSTJE NA MÜNCHENSKIH MESTNIH PARKOVNIH POVRŠINAH IN JEZERIH MEŠČANOM POVZROČAJO VEDNO VEČ SIVIH LAS. KOLONIJE DIVJIH GOSI Z MLADIČI RACAJO ČEZ TRAVNIKE, PROSJAČIJO ZA HRANO IN ZA SEBOJ PUŠČAJO KUPE IZTREBKOV. DA BI V MESTU ZAJEZILI POPULACIJO GOSI, SO POSKUŠALI ŽE MARSIKAJ. PREGNATI SO JIH SKUŠALI CELO S PUŠČAVSKO KANJO, KAR PA JE RAZJEZILO VARUHE PTIC.

SIVE GOSI IN NJIHOV NARAŠČAJ SO ZA ZDAJ LAHKO ŠE BREZ SKRBI. ČEPRAV SO ŽIVALI ŠE TAKO LJUBKE, SO NJIHOVI IZTREBKI ZA OBISKOVALCE IN VZDRŽEVALCE PARKA PRAVA NADLOGA.

ŽE VEČ KOT 30 LET PREŠTEVAMO GOSI V VSEH MÜNCHENSKIH PARKIH. NJIHOVO ŠTEVILO NIHA PODOBNO KOT PRI VSEH PTIČJIH POPULACIJAH. ODVISNO JE OD VREMENA IN PRETEKLE ZIME. O KAKŠNEM SKOKOVITEM PORASTU NE BI MOGLI GOVORITI.

ŠTEVILO LEGEL V ANGLEŠKEM VRTU IN NYMPHENBURŠKEM PARKU JE SKOKOVITO NARASLO. DVE ŠTUDIJI, DVA IZSLEDKA. SPOR JE BIL NEIZBEŽEN. DR. ANDREAS KÖNIG, BIOLOG SPECIALIST ZA DIVJE ŽIVALI, JE DOBIL NALOGO, DA SE POLEG ŠTETJU GOSI POSVETI NAČRTU ZA OMEJEVANJE NJIHOVEGA ŠTEVILA. NJEGOVI ŠTUDENTI S TEHNIŠKE UNIVERZE V MÜNCHNU ENKRAT NA TEDEN PREŠTEVAJO GOSI NA 24 MESTNIH JEZERIH. PO KÖNIGOVIH STATISTIKAH JE AVGUSTA IN SEPTEMBRA V MÜNCHNU OD 1200 DO 1400 DIVJIH GOSI. DA BI ZMANJŠALI ŠTEVILO SIVIH GOSI, SO SE ODLOČILI, DA BODO OKLESTILI NJIHOVA LEGLA.
NARAŠČAJ LAHKO ZMANJŠAMO RAZLIČNO. JAJCA LAHKO PRELUKNJAMO, JIH POBEREMO ALI ZAMENJAMO Z DRUGIMI, ODVISNO OD TEGA, KAJ JE HITREJŠE IN UČINKOVITEJŠE. LJUDJE PRAVIJO, DA SE BODO IZLEGLI POHABLJENČKI, ČE BOMO JAJCA LUKNJALI. ČE BI BILO TO RES, BI V ZADNJIH TREH LETIH, KO SMO TO METODO PREIZKUŠALI, MEDIJI TO ŽE ZDAVNAJ OBJAVILI, STVAR PA BI ŽE KONČALA PRI PREISKOVALNEM SODNIKU. METODA JE RAZMEROMA PREPROSTA.

GOS VSAK DAN V POVPREČJU IZTREBI DVA KILOGRAMA BLATA. TO JE V MÜNCHNU OD 2, 4 DO 2, 8 TON GOSJIH IZTREBKOV NA DAN, KAR JE NA RAZMEROMA MAJHNEM OBMOČJU ZELO VELIKO, SAJ SE GOSI VEČINOMA ZADRŽUJEJO V PARKIH IN NA REKREACIJSKIH POVRŠINAH.

GOSJI IZTREBEK, TO SUHO KLOBASICO, KI JO ŽIVAL OB NORMALNI PREBAVI IZLOČI, LAHKO PRIMEMO V ROKO, NE DA BI SE UMAZALI. TUDI VONJA NIMA. GOVORITI O GOSJIH IZTREBKIH KOT O UMAZANIJI, JE NESMISEL.
KOLIKO BLATA IZLOČI GOS NA DAN? DOMNEVAM, DA MED 200 IN 300 GRAMI.

BIOLOGINJA DR. SILKE SORGE V PROSTEM ČASU ŽE VEČ LET OPAZUJE MÜNCHENSKE DIVJE GOSI. OPAZILA JE, DA POGINE VELIKO MLADIČEV, ZATO OSTAJA ŠTEVILO ŽIVALI PO POGINU STARIH PTIC BOLJ ALI MANJ NESPREMENJENO.

ČE SE BOMO VMEŠAVALI IN ZMANJŠEVALI REPRODUKCIJO, BOMO S TEM DOSEGLI LE, DA SE BO PRISELILO ŠE VEČ GOSI OD ZUNAJ. POPULACIJA BO SICER OSTALA ISTA, TODA TO VEČ NE BODO V MÜNCHNU IZVALJENE GOSI, TEMVEČ TUJE.

V NEKATERIH DRUGIH ŠTUDIJAH PA DVOMIJO O TEM, DA BI SE SORODNICE NASELILE PRI MESTNIH GOSEH. TODA ČE SO ŽIVLJENJSKI POGOJI DOBRI IN ČE JE NA VOLJO ŠE DODATNA HRANA, BI SE LAHKO V MÜNCHENSKIH PARKIH NASELILE TUDI PLAŠNE NOVINKE.

IMAJO PA TUDI ŽE NOVO SKRIVNO OROŽJE. V BOJU PROTI DIVJIM GOSEM UPORABLJAJO PUŠČAVSKO KANJO, S KATERO BODO OKLESTILI POPULACIJO.

TO BOMO NAJVERJETNEJE SPET PONOVILI POLETI, KO SE ZAČNE SEZONA LOVA NA GOSI. MISLIM, DA BO TRAJALO PRIBLIŽNO 14 DNI, DA PRITISNEMO NANJE. DOVOLJ JE ŽE TO, DA SE PRIPELJEM PO JUŽNI DOVOZNI ALEJI. KO GOSI ZAGLEDAJO MOJ AVTO, JIH VEČINA ODLETI, ČE SO SPLOH ŠE TAM. V RAZMEROMA KRATKEM ČASU NAM JE ŽE USPELO POPULACIJO VEČ KOT 100 GOSI OKLESTITI NA 20.

TODA VARUHI PTIC DVOMIJO, DA JE VEDNO TAKO.
ZA DIVJE GOSI V ANGLEŠKEM VRTU ŠE IŠČEJO PRAVE UKREPE, S KATERIMI BI SE STRINJALI VSI. TODA ALI TI SPLOH OBSTAJAJO?

VELIKAN, IZUMRLI TROBČAR, SORODNIK SODOBNIH SLONOV- V PLEISTOCENU JE BILO DOMOVANJE MAMMUTHUSA PRIMIGENIUSA ALI MAMUTA TUDI OZEMLJE DANAŠNJE SLOVENIJE. O TEM PRIČAJO ŠTEVILNA NAJDIŠČA POSAMEZNIH KOSTI IN ZOB V NAPLAVINAH DRAVE IN SAVE. A OKOSTJE, KI SO GA NAŠLI LETA 1938 V NEVLJAH PRI KAMNIKU, NI ZGOLJ ŠE ENA IZMED FRAGMENTARNIH NAJDB; OKOSTJE JE NAMREČ SKORAJ POPOLNO, NAJDBA, KI JO HRANIJO V PRIRODOSLOVNEM MUZEJU SLOVENIJE, PA IZJEMNA.

ODLOČIL SE JE POSTAVITI VERISTIČNO UPODOBITEV MAMUTA, KI BI POVSEM USTREZALA MERAM OKOSTJA NEVELJSKE NAJDBE.

PRIPRAVAM JE AVTOR, TUDI MODELAR IN INOVATOR, POSVETIL LETO IN POL, ŠE DODATNO LETO PA IZDELOVANJU.

ZA ŠEST METROV IN ŠTIRIDESET CENTIMETROV DOLGO TER ŠTIRI METRE IN PET CENTIMETROV VISOKO SKULPTURO JE UPORABIL OGRODJE IZ LESONITA, STIROPOR IN BETON, MAMUTOVO DLAKO PA PRIČARAL S PALMOVIMI VLAKNI.

DELAL SEM OD POL ŠESTIH PA DO MRAKA, VČASIH TUDI DO POLNOČI. IN DELAL SEM Z DUŠO IN S SRCEM IN NISEM BIL NE LAČEN NE ŽEJEN. TISTO LETO SEM SHUJŠAL ZA 13 KILOGRAMOV.

PRVI MAMUT JE BIL ZELO MRŠAV, KI GA JE POTEM MALO ZREDIL. POSVETILI SMO SE TUDI NAČINU GIBANJA, DA NE BI BILA FIGURA TAKO STATIČNA IN SMO V ŽIVALSKEM VRTU SPREMLJALI SLONICO IN NJENO GIBANJE.

AVTOR JE PAZLJIVO OPAZOVAL ŠE HOD MAČKE IN SKLADNO Z ILUSTRACIJAMI IZ STROKOVNE LITERATURE SVOJEMU MAMUTU UKRIVIL HRBTENICO, MALCE NAGNIL GLAVO IN MU NAMENIL BUDNE OČI. SPREDNJO LEVO NOGO JE POSTAVIL NA PRSTE IN TAKO DOSEGEL VTIS MAMUTA, KI SE JE PRAVKAR ODPRAVIL NA PAŠO.

TA IZJEMNA SKULPTURA S KAR 45 KVADRATNIMI METRI POVRŠINE JE SODOBNEMU ČLOVEKU NAZORNO PRIBLIŽALA DALJNO PRETEKLOST. MAMUT DOBRO SLUŽI TUDI V DIDAKTIČNO- PEDAGOŠKE NAMENE, SAJ SI GA JE NA DVORIŠČU GOSPODA KAČA Z VESELJEM OGLEDALO ŽE VELIKO OTROK.

OPAZOVALCI PTIC SO V NARAVNEM PARKU NEŽIDERSKO JEZERO- SEEWINKEL OPAZILI PREDSTAVNIKA KODRASTIH PELIKANOV. ZANJE JE TO PRAVA MALA SENZACIJA, SAJ KODRASTI PELIKANI NISO LE ZELO REDKI, TEMVEČ V TE KRAJE SKORAJ NIKOLI NE ZAIDEJO. GNEZDIJO NAMREČ V RUSIJI, NA BALKANSKEM POLOTOKU, PA TUDI V TURČIJI. KAKO, DA JE TA VELIKA PTICA, KI LAHKO TEHTA TUDI DO 13 KG, ZAŠLA V TE KRAJE, NIHČE NE VE PRAV NATANČNO. ALI JO JE MOGOČE TJA ZANESLA NEUGODNA TERMIKA ALI PA JE SAMO ZGREŠILA SVOJO POT?

VEJEVJE, DEBLA, DREVESA, KI RASTEJO ZNOTRAJ " OGRAD ", NASTALIH IZ PREPLETENIH VEJ. V KRAJU VILLACACCIA DI LESTIZZA JE NA OGLED ENA OD REDKIH " RASTLINSKIH KATEDRAL ", KI JIH JE IZDELAL VELIKI UMETNIK GIULIANO MAURI, KI JE UMRL MAJA LETA 2009.

NJEGOVA STVARITEV JE IZ DVEH KONCENTRIČNIH KROGOV S ŠESTIMI STEBRI V NOTRANJOSTI IN DVANAJSTIMI ZUNANJIMI.

PO DOLGIH LETIH, KO SO BILI HIŠA IN POLJA ZAPUŠČENI, JE PRIŠLO LETO 1991, KI SE JE IZKAZALO KOT LETO PONOVNEGA ROJSTVA POSESTVA IN KOLONSKE HIŠE, KI STA SE SPREMENILA V NAJSODOBNEJŠE SREDIŠČE KULTURE Z IMENOM I COLONOS, OB KATEREM JE ŠE KMEČKI TURIZEM.

DEJAVNOST, S KATERO SE UKVARJAMO, PRAVI PRAV TO: SMO TUKAJ, A BI LAHKO BILI KJER KOLI NA NAŠEM PLANETU IN BI IMELI KAJ POVEDATI. TU PA IMAMO VELIKO POVEDATI PRAV ZATO, KER SE TU POČUTIMO KOT DOMA: KORENINE NAS POVEZUJEJO Z NEKIM HUMUSOM, Z OKOLJEM, KI GA ČUTIMO KOT SVOJEGA.

NAŠ IZZIV JE V KOMBINACIJI TRADICIONALNEGA IN SODOBNEGA, V ODLOČITVI ZA KMEČKO OKOLJE, KJER IMAMO KMETIJO, KI PREDSTAVLJA ZEMLJO VREDNOTE ZEMLJE POVEZUJEMO Z VREDNOTAMI KOMPLEKSNE IN GLOBALIZIRANE DRUŽBE, KAKRŠNA JE NAŠA.

TA UMETNIŠKA TOVARNA UVELJAVLJENIM IN TUDI UVELJAVLJAJOČIM SE UMETNIKOM ZAGOTAVLJA PROSTOR, KJER LAHKO SVOBODNO IZRAŽAJO SVOJ NAVDIH SKOZI DELA IN INŠTALACIJE, KAKRŠNA JE ZIDNA POSLIKAVA ESTHER MALANGU: VELIKO JUŽNOAFRIŠKO UMETNICO JE FIFA IZBRALA TUDI MED URADNE PREDSTAVNIKE SVETOVNEGA PRVENSTVA V NOGOMETU. KOT GOSTJA COLONOSA JE SPREGOVORILA O TEM, KAKO JE S SVOJIM ABSTRAKTNIM SLIKARSTVOM ŽELELA PUSTITI NEIZBRISNO SLED SVOJE POKRAJINE.

V NARODNI GALERIJI V LJUBLJANI JE NA OGLED RAZSTAVA DEL IZ GALERIJE UFFIZI IZ FIRENC: AVTOPORTRETI UMETNIKOV, KI SO V 19. STOLETJU DELOVALI V FIRENCAH IN KRAJIH PO TOSKANI. GALERIJA UFFIZI, ENA NAJPOMEMBNEJŠIH IN NAJSTAREJŠIH UMETNOSTNIH GALERIJ NA SVETU, IMA MED SVOJIMI ZAKLADI KAR 1700 AVTOPORTRETOV. ZBIRKA JE ZAČELA NASTAJATI V 17. STOLETJU, KO JE PORTRETE ZAČEL SISTEMATIČNO ZBIRATI KARDINAL LEOPOLD MEDIČEJSKI. MED RAZSTAVLJENIMI AVTOPORTRETI V NARODNI GALERIJI JE LE EN ŽENSKI. LOUISA GRACE BARTOLINI, IRSKEGA RODU, SE JE POROČILA Z ITALIJANOM IN KLJUB TEDANJIM DRUŽBENIM NORMAM USTVARJALA KOT PESNICA IN SLIKARKA.

NA DELIH VIDIMO, KAKO SO SE DALI UPODOBITI PORTRETIRANCI IN KAKO SO BILI PREDSTAVLJENI. SLIKE, KOVANCI, MEDALJE IN KIPI LE ŠE POUDARJAJO RAZNOLIKOST ZBIRKE.

STARI REMBRANDT MELANHOLIČNO, POVSEM BREZ IZRAZITE POZE OPAZUJE OPAZOVALCA. SOFONISBA ANGUISSOLA, KI JE BILA ZA 16. STOLETJE EMANCIPIRANA ŽENSKA, OPAZOVALCU ZRE NARAVNOST V OČI. POGLED IZABELE ARAGONSKE JE NEKOLIKO ZADRŽAN.
TIZIAN JE UPODOBIL PODJETNEGA TRGOVCA Z UMETNINAMI JACOPA STRADO NA ZELO CINIČEN NAČIN, S PRIDIHOM SAMOPOVELIČEVANJA. UMETNIŠKI PRISTOPI SE ZELO RAZLIKUJEJO. LE EN KLIK, LE EN POGLED- MEŠČANSKA GALERIJA PETRA WEIBLA PRENAŠA UMETNOST PORTRETIRANJA V 21. STOLETJE. OBISKOVALEC Z NJO POSTANE UMETNIŠKI PORTRET IN DEL RAZSTAVE. RAZSTAVA " MOČNE GLAVE " JE NA OGLED V UMETNOSTNO- ZGODOVINSKEM MUZEJU NA DUNAJU DO 12. SEPTEMBRA. NAJSEVERNEJŠI JADRANSKI CREŠKO- LOŠINJSKI ARHIPELAG NOSI STAROGRŠKO IME APSYRTIDES. NJEGOV NAJVEČJI OTOK JE GOZDNATI LOŠINJ. ZARADI BLAGEGA PODNEBJA IN BUJNEGA RASTJA SO TU ŽE DAVNO NASTALA ZDRAVILIŠČA. O NJEGOVEM RASTLINSKEM SVETU IN ZANIMIVEM ŽIVALSKEM PREBIVALCU OTOKA GOVORI PRISPEVEK HRVAŠKE TELEVIZIJE.

VES OTOK LOŠINJ JE KOT VELIK VRT. KAMOR KOLI SE OBRNEMO, SO ETERIČNE ZDRAVILNE RASTLINE. IN KJER KOLI SE USTAVIMO, NAS IZPOLNIJO LEPI VONJI IN BARVE.

PRED MESTOM JE S ČLOVEŠKO ROKO USTVARJEN VRT, NA KATEREM NA ENEM KRAJU GOJIJO RASTLINE, KI BI DRUGAČE RASLE POVSOD- MIRTO, SMILJ, BOLHAČ, ORIGANO...

TU LAHKO OBISKOVALCI POSKUŠAJO DAROVE ČISTE NARAVE: MED, LIMONOV IN POMARANČNI LIKER, RAZNE ZAČIMBE... TUDI EDINSTVENI LOŠINJSKI ŠIPKOV, ŽAJBLJEV IN EVKALIPTOV ČAJ. TU REDNO POTEKAJO DELAVNICE, NA KATERIH OTROCI V PRAKSI SPOZNAVAJO RASTLINE, NJIHOVE LASTNOSTI IN UPORABO.

V TAKO ZDRAVEM OKOLJU LAHKO ŽIVIJO TUDI ŽIVALI, KI BI DRUGOD TEŽKO OBSTALE. MED NJIMI JE POLPRSTNIK- VRSTA HIŠNEGA KUŠČARJA, KI PONOČI PRIHAJA IZ SKRIVALIŠČA TER LOVI KOMARJE IN DRUGE ŽUŽELKE. LJUDJE SO DOLGO MISLILI, DA JE STRUPEN IN NEVAREN.
TAKO JE BILO DO LETA 2003, KO JE V AKCIJO STOPIL TAKRAT DESETLETNI JAKOV, DOBER POZNAVALEC PLAZILCEV. LJUDI JE ŽELEL OPOZORITI, DA JE POLPRSTNIK PRIDEN IN KORISTEN. PISAL JE, IZDELOVAL PLAKATE, POVSOD JE ODMETAVAL AVIONČKE S SPOROČILOM PAZITE NA POLPRSTNIKE.

JAKOVU GRE ZAHVALA, DA JE MALI NOČNI PLAZILEC POSTAL ZAŠČITENA VRSTA.

PREJEMNIK MNOGIH PRIZNANJ REDNO PREDAVA PO VSEJ JADRANSKI OBALI IN HODI NA EKOLOŠKA TEKMOVANJA OD AMERIKE DO JAPONSKE. ZDAJ IMA 17 LET, RAZMIŠLJA O ŠTUDIJU BIOLOGIJE IN PRIPRAVLJA NOV PROJEKT, METULJEV VRT, V KATEREM SO RASTLINE, KI PRIVLAČIJO METULJE. IN TAKIH MED ZDRAVIM LOŠINJSKIM RASTLINJEM NE MANJKA.

V PRIHODNJIH TREH TERMINIH NAŠE ODDAJE BOMO TUDI TO POLETJE PREDVAJALI MONOTEMATSKE ODDAJE. LETOS SO JIH PRIPRAVILI STUDIO RAI- A IZ TRSTA, HRVAŠKA TELEVIZIJA IN STUDIO ORF IZ CELOVCA.

SODELAVCI RAI- A IZ TRSTA SO PRIPRAVILI ODDAJO, KI PODOŽIVLJA TEH SREČNIH 40 LET. STKANA IZ ODLOMKOV PREDSTAV, NASTOPI PRILJUBLJENIH UMETNIKOV IN NAJLEPŠIH MELODIJ NAS POPELJE SKOZI BOGATO ZGODOVINO OPERETE V TRSTU, KI JE POSTAL PRAVA PRESTOLNICA TEGA GLEDALIŠKO- GLASBENEGA DELA.

HRVAŠKI RADI PRAVIJO DEŽELA TISOČERIH OTOKOV. PRAVZAPRAV JIH IMA NATANČNO 1246. SKORAJ ČETRTINA JIH JE NA LE ENEM ODSTOTKU HRVAŠKEGA MORJA. TO SO KORNATI- NAJBOLJ RAZČLENJENA SKUPINA OTOKOV V JADRANSKEM MORJU. NAJVEČJI DEL TE EDINSTVENE SKUPINE JE V NARODNEM PARKU KORNATI. NJEGOVI RAZISKOVALCI DOBRO SODELUJEJO Z MALOŠTEVILNIMI STALNIMI PREBIVALCI, POSUTIMI PO OTOKIH, KI SO SPLOH DOSTOPNI ČLOVEŠKI NOGI. PREBIVALCI SAMI SEBI PRAVIJO KURNATÀRI. ŽE STOLETJA MODRO ŽIVIJO NA TEH KAMNITIH OTOKIH. V ODDAJI ODKRIVAMO, KAKO SE PRILAGAJAJO SODOBNIM ČASOM IN NAVADAM IN KAKO OHRANJAJO SVOJO DEDIŠČINO.