Alpe - Donava - Jadran: 9. 5. 2010

POZDRAVLJENI, DRAGI GLEDALKE IN GLEDALCI, DOBRODOŠLI V NAŠI NOVI ODDAJI.
NAŠ PRVI PRISPEVEK PREDSTAVLJA BARCIS, PRIVLAČNO MESTECE OB SMARAGDNEM JEZERU V FURLANIJI- JULIJSKI KRAJINI. STARA CESTA DO TEGA, NEKDAJ POVSEM ODMAKNJENEGA KRAJA NAS PELJE OB PREVISNIH STENAH SKOZI KANJONE SOTESKE REKE CELLINA, KI JE DANES NARAVNI REZERVAT.

V FURLANSKIH DOLOMITIH SE SKRIVA JEZERCE POSEBNE, SKORAJ EDINSTVENE BARVE. TO JE JEZERO APRILIS, KI LEŽI V KOTLINI BARCISA, LJUBKE VASI V DOLINI VALCELLINA. TO JE PRAVI KRAJ ZA PREŽIVLJANJE MIRNIH POČITNIC ALI KONCEV TEDNA, ZA VSE, KI SE ŽELIJO ODPOČITI V BUJNI ZELENI POKRAJINI. HKRATI PA JE TUDI ŽIVAHNO SREDIŠČE ZA LJUBITELJE ŠPORTOV V NARAVI.

JEZERO APRILIS, ZNANO PO NENAVADNI SMARAGDNI BARVI, SO ZAJEZILI LETA 1954. SLUŽILO JE KOT AKUMULACIJSKO JEZERO.

PRAV TUKAJ SE REKA CELLINA IZTEKA V BARCISKO JEZERO.

ZDAJ SE PRIBLIŽUJEMO JAMI BUSET, KI IMA ODPRT STROP. TU LAHKO VIDIMO, KAKO SE BARVA VODE SPREMINJA. VODA IMA ZARADI PESKA ZNAČILNO GOSTO BARVO.
PRAVA BARVA VODE PA JE TA, KI JO VIDITE ZDAJ. TO JE PRAVA BARVA BARCISKEGA JEZERA.

POLEG LEPOT JEZERA LAHKO V BARCISU OBČUDUJEMO ČUDOVITO POKRAJINO, POSEBNO KO SE SPUSTIMO V NARAVNI REZERVAT SOTESKE REKE CELLINA. TU SE STIKATA STARI CESTI, KI POVEZUJETA VAS ANDREIS IN VALCELLINO. TA NARAVNI PARK JE RESNIČNO EDINSTVEN. REKA JE SKOZI MILIJONE LET VREZALA SVOJO POT V SKALE. TAKO JE NASTALA MOGOČNA SOTESKA Z ORJAŠKIMI SKALNATIMI SKULPTURAMI IN PREVISNIMI STENAMI, PRAVI KANJON.

Z AVTOBUSOM JE BILO PONEKOD SKORAJ NEMOGOČE VOZITI. ČEPRAV SO BILI NEKOČ PRECEJ MANJŠI, NI BILO LAHKO. PREDVSEM TU, KJER SO PREVISNE STENE. TUDI BLIZU HIDROELEKTRARNE JE MORAL AVTOBUS KDAJ USTAVITI TER SE POMIKATI NAPREJ IN NAZAJ, DA JE LAHKO SPELJAL. ŠE ZDAJ SE SPOMNIM, KAKO JE SPREVODNIK USMERJAL VOZNIKA. ČESA TAKEGA NE POZABIŠ KAR TAKO.

STARA CESTA JE SIMBOL ZGODOVINSKEGA PREHODA. PREDEN SO JO ZGRADILI, SO BILI PREBIVALCI OBMOČJA POPOLNOMA LOČENI OD SVETA. PREŽIVLJALI SO SE PREDVSEM Z IZKORIŠČANJEM GOZDOV, ŽIVINOREJO IN KOŠNJO.

STVARI IN LJUDI SO PREVAŽALI NA MULAH ALI PA SO POT OPRAVILI KAR PEŠ. Z DOLINO SO JIH POVEZOVALE GORSKE STEZE.

DOLINA SE JE NENADOMA IZSTRELILA V SODOBNOST. NE LE, DA JE BILO NAJETIH NA TISOČE DELAVCEV, NOVA DELA SO KONČNO OMOGOČILA BOLJŠO POVEZAVO DOTLEJ NEGIBNEGA SVETA S SVETOM, V KATEREM SE JE RAZCVETELA INDUSTRIJSKA REVOLUCIJA.

MED LETOMA 1930 IN 1950 SO NEKATERE DELE CESTE VEČKRAT RAZŠIRILI IN POPRAVLJALI. DELA SO BILA RESNIČNO KONČANA ŠELE LETA 1992, KO SO ZGRADILI NOVO, ŠIRŠO IN VARNEJŠO CESTO MED BARCISOM IN MONTEREALOM.

NAJVEČ RUŠEVJA NA JUŽNEM TIROLSKEM JE MOGOČE NAJTI V DOLINI SARNTAL. VSAKO LETO V DOGOVORU Z GOZDNO UPRAVO V DOLINO PRIPELJEJO POTREBNO KOLIČINO ZA PREDELAVO. PRAV TA DELAVNICA ZA PRIDOBIVANJE OLJA IZ RUŠEVJA JE ENA NAJSTAREJŠIH V DOLINI. ZA PRIDOBIVANJE OLJA NAJPREJ SESEKLJAJO VEJE RUŠEVJA, PRI ČEMER ODSTRANIJO VEČJE LESENE DELE. IZ TEGA PRIDOBIVAJO OLJE S POČASNO DESTILACIJO V PARI.

V DOLINI SARNTAL JE BILO OLJE IZ RUŠEVJA V PRETEKLOSTI ASPIRIN PREPROSTIH LJUDI. UPORABLJALI SO GA OB GLAVOBOLIH, ZA INHALACIJE, ZA BRONHIJE IN ZA VTIRANJE V KOŽO. BILO JE NAJPOMEMBNEJŠA SESTAVINA DOMAČE LEKARNE.
S POVEČEVANJEM ZANIMANJA ZA OLJE IZ RUŠEVJA IZ DOLINE SARNTAL JE BILO MOGOČE, TUDI ZARADI FINANČNE PODPORE V OKVIRU PROJEKTA LEADER, POLEG OBRATA ZA PRIDOBIVANJE OLJA POSTAVITI ŠE MAJHNO KOPALIŠČE Z BAROM IN TRGOVINO. V TRGOVINI PRODAJAJO RAZLIČNE IZDELKE, IZ OLJA SO RAZVILI TUDI LINIJO NARAVNE KOZMETIKE TREHS.

ETERIČNA OLJA IZ RUŠEVJA IZ DOLINE SARNTAL SO SESTAVLJENA IZ 100 RAZLIČNIH SESTAVIN. OLJE IMA IZBRAN, PRIJETEN IN MEHAK VONJ PO GOZDOVIH IN SVEŽINI. SPODBUJA PREKRVITEV IN ČISTI ZRAK. DOKAZANO JE, DA POMAGA PRI REVMATIZMU IN JE UČINKOVITO PRI RAZKUŽEVANJU. OMENJENE LASTNOSTI SO NAS SPODBUDILE, DA UPORABIMO MOČ RUŠEVJA IZ DOLINE SARNTAL ZA KOZMETIČNE IZDELKE.

OD TEGA PA NAJ BI IMELO NEKAJ KORISTI TUDI GOSTINSTVO. V BAD SCHÖRGAUU SO 130 LET STARO KMEČKO KOPALIŠČE SPREMENILI V HOTEL, RUŠEVJE NE UPORABLJAJO LE ZA KOPANJE, TEMVEČ GA Z VELIKO USTVARJALNOSTI UPORABLJAJO TUDI V KUHINJI. TILE TORTELINI, NA PRIMER, SO NAPOLNJENI S PESTOM IZ RUŠEVJA.

IGLICE, STORŽE, LUBJE IN LES RUŠEVJA UPORABLJAMO ZA DIMLJENJE. UPORABLJAMO PREDVSEM IGLICE, S KATERIMI LAHKO PRIPRAVIMO SLADICE, SLANE PREDJEDI IN GLAVNE JEDI, SKRATKA VSE. OKUS, KI GA PRINAŠA, NAJ BI SPOMINJAL NA GOZD IN IMEL PRIDIH SMOLE, KOT DA BI ČLOVEK UGRIZNIL V RUŠEVJE, MORDA LE NEKOLIKO BOLJ PREFINJEN, VENDAR PA ŠE VEDNO OKUS PO RUŠEVJU.

NE BODITE PRESENEČENI, ČE BOSTE OB UPORABI POSTALI TUDI NEKOLIKO ZASANJANI.
V NADALJEVANJU ODDAJE IMAMO NEKAJ NOVIC; NAJPREJ PA SE BOMO USTAVILI V POSTOJNSKI JAMI, KJER JE LETOS ZNAMENITA ČLOVEŠKA RIBICA DOBILA NOV PODZEMNI AKVARIJ, POLEG NJE V JAMI ŽIVI ŠE VEČ KOT 80 ŽIVALSKIH VRST, KI SO SE PRILAGODILE ŽIVLJENJU V PODZEMLJU.

V JAMI SEM ZAPOSLEN ŽE 25 LET. V TEM ČASU SEM SI JO OGLEDAL PRIBLIŽNO 15- TISOČKRAT IN UPAM, DA MI ŠE NI RAZKRILA VSEH SVOJIH ČAROV.

BELJAK JE ENO REDKIH AVSTRIJSKIH MEST, KI SE JE V ZADNJIH PETIH LETIH UVELJAVILO KOT SREDIŠČE OTROŠKEGA GLEDALIŠKEGA USTVARJANJA. NASTALO JE 80 PREDSTAV 60- TIH GLEDALIŠKIH SKUPIN IZ 14 DRŽAV.

V OKVIRU EVROPSKEGA ŠOLSKEGA PARTNERSTVA SO SE PEDAGOGI, ZNANSTVENIKI IN UMETNIKI RAZLIČNIH NARODNOSTI DVE LETI UKVARJALI Z ESTETIKO GLEDALIŠČA ZA NAJMLAJŠE IN SESTAVILI SODOBNO GLEDALIŠKO DELO ZA OTROKE, KI SPODBUJA USTVARJALNOST IN SAMOSTOJNO DELO. NASTALO JE PREDSTAVA Z NASLOVOM MOST: IL PONTE- DIE BRÜCKE. TO JE DVOJEZIČNA ZGODBA Z NOVIMI ZAMISLIMI, KI STA JO UPRIZORILI GLEDALIŠČI IZ SALZBURGA IN IZ BOLOGNE.

FRANZ SCHMID IZ BAD WIESSEEJA NA ZGORNJEM BAVARSKEM ZBIRA REDKE PREDMETE- OD ZGODOVINSKIH UR DO STARIH MOTORNIH KOLES. IMA JIH VEČ TISOČ, IN ZELO RADI SI JIH SPOSOJAJO PRI SNEMANJU FILMOV. S FILMI JE POVEZANA TUDI NJEGOVA DRUGA STRAST- POSEBNI UČINKI, SAJ JE IZUČEN PIROTEHNIK.

VSE SE JE ZAČELO TU OB TEGERNSEEJU NA ZGORNJEM BAVARSKEM, KJER SE JE FRANZ SCHMID RODIL. ŽE KOT FANTIČ JE V JEZERU VIDEL PRAVO ZAKLADNICO.

VSEGA, KAR JE V VSEH TEH LETIH ZBRAL, PA FRANZ NI POBRAL IZ VODE. REDKE PREDMETE JE NAŠEL TUDI NA BOLŠJIH SEJMIH IN PRI RAZLIČNIH TRGOVCIH.

61- LETNI FRANZ SCHMID NI NAVADEN ZBIRALEC. SVOJE PRIMERKE TUDI IZPOSOJA. URE ALI MOTORNA KOLESA SO TUDI ZELO ISKANI FILMSKI REKVIZITI. VSI ZBRANI PREDMETI SO SKRBNO UREJENI PO LETNICI IZDELAVE IN MODELIH.

TUDI TA STAR DKW IZ LETA 1936, KI SE JE SICER LE ZA NEKAJ TRENUTKOV POJAVIL V FILMU MARCUSA ROSENMÜLLERJA KDOR PRE UMRE, JE DALJ ČASA MRTEV.

MNOGI PREDMETI IZ SCHMIDOVE ZBIRKE SO ŽE POSTALI FILMSKI REKVIZITI, ZLASTI DVOKOLESNIKI.

UNIKATNEGA KOLESA, S KATERIM SE V FILMU VOZI GLAVNI IGRALEC, ŽAL NI VEČ. RES ŠKODA.

ZARADI VELIKANSKEGA IZBORA ŽELEZNIH KONJIČKOV JE FRANZ SCHMID V FILMSKEM SVETU ZELO ISKAN. " NAJVEČ POVPRAŠEVANJA JE PO KOLESIH, KOVČKIH IN VSAKDANJIH PREDMETIH. ZA SNEMANJE ZGODOVINSKIH FILMOV SI VEČKRAT IZPOSODIJO TUDI CIZE, SAMOKOLNICE IN OTROŠKE VOZIČKE.

TO JE ODDELEK POSEBNIH UČIKOV IN PIROTEHNIKE, RAZDELILNIK ZA VODO PA JE VSE, KAR POTREBUJETE ZA USTVARJANJE DEŽJA ALI SNEGA.

SNEG SREDI POLETJA ZANJ NI NOBENA TEŽAVA. PO ŽELJI LAHKO PRIČARA KAKRŠNO KOLI VREME.

SKUPAJ S SINOM MAXIJEM IN PRIJATELJEM DIETERJEM RAD POSKRBI ŠE ZA POKANJE IN BLISKE. FRANZ JE NAMREČ TUDI PIROTEHNIK.

O SESTAVINAH TRMASTO MOLČI, PRAVI LE, DA GRE ZA REZULTAT VEČLETNIH IZKUŠENJ. ŠE ZLASTI SE NAVDUŠUJE NAD POSEBNIMI UČINKI.

VSE TO SO SEVEDA OSNOVE FILMSKE INDUSTRIJE, KI SO ZA FRANZA ŽE ZDAVNAJ POSTALE NEKAJ VSAKDANJEGA.

V GALERIJI- MUZEJU LENDAVA SO PRVIČ V SLOVENIJI NA OGLED DELA VELIKANA MODERNE LIKOVNE UMETNOSTI OSKARJA KOKOSCHKE, NAJVIDNEJŠEGA PREDSTAVNIKA AVSTRIJSKEGA EKSPRESIONIZMA, KI JE UMRL PRED 30 LETI. ŽE PRVA NJEGOVA DELA SO VZBUDILA BURNE ODZIVE, NACIZEM GA JE UVRSTIL MED DEGENERIRANE UMETNIKE. BIL JE SLIKAR, GRAFIK, ILUSTRATOR IN PISATELJ.
VEČ KOT 60 DEL IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ UMETNIKOVEGA USTVARJANJA JE ZA RAZSTAVO V LENDAVI POSODIL MUZEJ AVSTRIJSKEGA MESTA PÖCHLARN, KJER JE BIL KOKOSCHKA ROJEN.

PENELOPE CRUZ, EVA HERZIGOVA, NAOMI CAMPBELL, SHARON STONE? VSE NAŠTETE IN ŠE NEKATERE DRUGE OSEBNOSTI TE DNI GOSTUJEJO NA DUNAJU, NA FOTOGRAFIJAH MICHELA COMTEJA. FOTOGRAF JE PO RODU ŠVICAR, KONEC SEDEMDESETIH LET GA JE ODKRIL MODNI KREATOR KARL LAGERFELD. ŽE PO NEKAJ LETIH JE POSTAL EDEN NAJBOLJ ISKANIH FOTOGRAFOV V SVETU MODE. MED 38 RAZSTAVLJENIMI FOTOGRAFIJAMI JE TUDI ZNAMENITA SLIKA CARLE BRUNI, ORIGINAL JE BIL LETA 2008 PRODAN NA DRAŽBI V LONDONU ZA VEČ KOT 90. 000 EVROV.
FOTOGRAFIJE MICHELA COMTEJA, KI JIH JE NA RAZSTAVI MOGOČE TUDI KUPITI, SO V AVSTRIJI NA OGLED PRVIČ.

POD VIDOVO GORO, NAJVIŠJIM VRHOM, IMENOVANIM STREHA JADRANSKIH OTOKOV, LEŽI OTOK BRAČ. PRIBLIŽNO OSEMSTO METROV NIŽE JE ZLATNI RAT, PLAŽA, KI JO JE BRITANSKI DAILY TELEGRAPH RAZGLASIL ZA NAJLEPŠO V EVROPI, PORTAL LONELY PLANET PA JO JE UVRSTIL MED DESET NAJLEPŠIH NA SVETU. PONAŠA SE TUDI Z NEURADNIM NAZIVOM NAJBOLJ SEKSI PLAŽE. MORDA ZARADI ZANIMIVE OBLIKE, SAJ SEGA SKORAJ POL KILOMETRA V MORJE? ALI PA ZARADI SVOJEGA PRODNATEGA VRHA, KI SPREMINJA SMER, ODVISNO OD VALOV IN VODNIH TOKOV?

V POLETNI SEZONI PRIDE SEM TUDI PO DVA TISOČ IZLETNIKOV NA DAN. SEZONA SE ZAČNE MARCA IN TRAJA DO NOVEMBRA. PREJEMNIK ŠTEVILNIH NAGRAD ZA NAJBOLJŠE LETOVIŠČE NA JADRANU PO ZADNJEM POPISU ŠTEJE PRIBLIŽNO DVA TISOČ PREBIVALCEV, ENAKO KOT NA ZAČETKU 20. STOLETJA. NA HRVAŠKEM POČITNICE V TEM KRAJU VELJAJO ZA STATUSNI SIMBOL.

KOT V LE REDKIH OTOŠKIH KRAJIH JE V NAJSTAREJŠEM NASELJU NA OBALAH BRAČA DOVOLJ DELA TUDI ZA PRIŠLEKE, 90 ODSTOTKOV V TURIZMU. KREŠIMIR IVIČIĆ, KEMIJSKI TEHNOLOG IN KOŠARKAR, ROJEN V NAŠICAH, SE JE PRIŠEL PREIZKUSIT V PRIDELAVI OLJK. POSTAL JE TUDI VODJA TENIŠKEGA KLUBA. OB UŽITKIH V IGRI V SREDOZEMSKEM PARKU OBISKOVALCI RADI SLIŠIJO, DA JE BELA HIŠA V WASHINGTONU V ZDA NAREJENA IZ BRAŠKEGA KAMNA, TAKO KOT TA SPOMENIK.

KAKŠEN JE TA KRAJ, BOSTE NAJVEČ IZVEDELI, ČE BOSTE STOPILI DO TURISTIČNE ZVEZE NA KONCU ZALIVA. SEDEŽ IMA V GOTSKEM DVORCU TAKOJ OB RIBIŠKI HIŠI. DA TO NI NAKLJUČJE, DOKAZUJEJO FOTOGRAFIJE V PRITLIČJU.

TUKAJŠNJI MOŠKI SO OD NEKDAJ PLULI IN LOVILI RIBE. ZATO SPOMENIK DVEH RIBIEV KIPARJA FRANA KRINI NA RIVI.
ŽENSKE SO SKRBELE ZA HIŠO IN VRT. ZATO JIM JE VALERIJE MICHIELI POSVETIL KIP VODARICE.

VINOGRADNIŠKO TRADICIJO POTRJUJE TUDI PRVA DALMATINSKA VINARSKA ZADRUGA, ŠE DANES JE TU VINSKA KLET. PO DRUGI SVETOVNI VOJNI SO V NEKDANJI OBRAMBNI TRDNJAVI UREDILI PRVI HOTEL. PREBIVALCI BOLA SO OD NEKDAJ ZNALI PREPOZNATI POSLOVNE PRILOŽNOSTI. TO JE POSEBEN BOLSKI SLOG: POMEMBNO JE, DA DELO NI TLAKA, TEMVEČ DA V DELU UŽIVAJO. IN DA OSTAJA DOVOLJ ČASA TUDI ZA ZASEBNO ŽIVLJENJE.

ŠE VEČ, SLAVONEC JE POSTAL PRVI TENOR V DALMATINSKI KLAPI, SIMBOLU DUŠE JADRANSKEGA OTOKA.

IN TAKO SE JE IZTEKLA DANAŠNJA ODDAJA ALPE DONAVA JADRAN. VABLJENI V NAŠO DRUŽBO SPET ČEZ ŠTIRINAJST DNI. NA SVIDENJE.