Alpe - Donava - Jadran: Noreja, gorska Atlantida

V ANTIKI JE VELJAL NARAVNI ZAKON, DA JE NA ZAČETKU VSEGA VEDNO ŽENSKA, KOT DOKAZ, KAKO NASTAJA ŽIVLJENJE IN KJE SE ROJEVA. KELTSKE BOGINJE SO BILE PRIJAZNE VARUHINJE SVETA IN VEČNO RODOVITNE MATERE.

ENA IZMED NJIH JE BILA NOREJA, VENDAR NE NA IRSKEM ALI V GALIJI PRI ASTERIXU IN OBELIXU, TEMVEČ NA JUGU AVSTRIJE, V STAREM KELTSKEM NORIŠKEM KRALJESTVU.

MARSIKATERI ARHEOLOG SANJA O NOREJI, IZGUBLJENEM MESTU, KI JE IME DOBILO PO BOGINJI.

OKROG LETA 113 PRED NAŠIM ŠTETJEM SO SE KIMBRI MED PRODIRANJEM PROTI JUGU BLIZU NOREJE NA DANAŠNJEM KOROŠKEM SREČALI Z RIMSKO VOJSKO. TO JE BILO PRVO SREČANJE GERMANOV Z MOGOČNIMI RIMLJANI, KI SE JE ZA SLEDNJE KONČALO Z USODNIM PORAZOM.

ARHEOLOGI SO SČASOMA ODKRILI ŠTEVILNE SLEDI TEGA SKRIVNOSTNEGA MESTA, KI JE IME DOBILO PO BOGINJI NOREJI.

IME, KI JE NELOČLJIVO POVEZANO S KRALJESTVOM NORIKUM IN S POZNEJŠO ISTOIMENSKO RIMSKO PROVINCO.

IME BOGINJE NOREJE JE MED DRUGIM VKLESANO V KAMEN, KI JE NAROBE OBRNJEN VGRAJEN V PORTAL POZNOGOTSKE CERKVE NA ŠENTURŠKI GORI. TODA KAMEN NE IZVIRA IZ TEH KRAJEV. PODOBEN GRADBENI MATERIAL IZ STARODAVNIH RUŠEVIN SO POGOSTO UPORABLJALI ZLASTI ZA GRADNJO CERKVA.

NA ŠENTURŠKI GORI JE SICER VELIKO OSTANKOV NASELBIN IZ RAZLIČNIH OBDOBIJ, NI PA NOBENE SLEDI O SVETIŠČU BOGINJE NOREJE IZ RIMSKEGA ALI PREDRIMSKEGA OBDOBJA.

V KELTSKEM KRALJESTVU NORIKUM SO Z RIMLJANI SKLEPALI DONOSNE KUPČIJE. NORIŠKO ZLATO IZ OKOLICE HÜTTENBERGA JE BILO KAKOVOSTNO IN ISKANO TRGOVSKO BLAGO. KOVALI SO TUDI NORIŠKE SREBRNIKE, RIMSKI TRGOVCI PA SO SE NA TEM OBMOČJU NASELILI ŽE VELIKO PREJ, PREDEN SO KELTSKO KRALJESTVO DOKONČNO PRIKLJUČILI RIMSKEMU IMPERIJU.

BREZ DVOMA JE BILA NOREJA V TEH KRAJIH NAJBOLJ ČAŠČENA BOGINJA.

ZLASTI V OKOLICI RIMSKEGA MESTA VIRUNUM NA GOSPOSVETSKEM POLJU MED ŠENTVIDOM IN CELOVCEM.

V SVETIŠČU V HOHENSTEINU SO NAŠLI PET POSVETIL, V KATERIH JE OMENJENA BOGINJA NOREJA.

RIMSKI STOTNIK KVINT FABIJ MODEST JI JE CELO POSVETIL OBREDNO POSODO Z ZLATIM RELIEFOM, KI GA JE STALA CELIH 3500 SESTERCEV, KOLIKOR JE NAVADEN VOJAK ZASLUŽIL V LETU IN POL.

NA TEJ NJIVI SMO OPRAVILI OBSEŽNA ODKOPAVANJA IN MED DRUGIM NAŠLI TUDI TE ZAOBLJUBNE DAROVE BOGINJI NOREJI OZIROMA IZIS. VSI SO IZ RIMSKEGA OBDOBJA. KELTSKIH DAROV NISMO NAŠLI, KAR POMENI, DA HOHENSTEIN NI BIL KELTSKA NOREJA.

TOVRSTNE ZAOBLJUBNE DAROVE SO V TEH KRAJIH POZNALI ŽE PRED 2500 LETI, TOREJ VELIKO PREJ, PREDEN SO SEM PRIŠLI RIMLJANI. SVETIŠČE JE STALO ZUNAJ NASELJA, NA POSVEČENEM KRAJU. TU SO POSTAVILI TUDI KOT ČLOVEK VISOKA GNEZDIŠČA, SAJ SO PTIČI VELJALI ZA POSREDNIKE MED NEBOM IN ZEMLJO. NEPOGREŠLJIVE SO BILE TUDI ŽIVALSKE LOBANJE TER UJEDE, KI SO POOSEBLJALE NEVARNOST IN SMRT TER NEBEŠKO IN POSVETNO OBLAST.

OBRED, KI GA JE VODIL, NI BIL LE VERSKI, TEMVEČ TUDI DRUŽBENI IN POLITIČNI DOGODEK.

TA KELTSKI OBRED NA BREGU NI BIL KRVAV. POVSEM DRUGAČE JE BILO S KULTNIM VOZIČKOM IZ STRETTWEGA, KO SO BOGINJI DAROVALI JELENA.

BOGINJA SE JE PRIKAZALA NA VRHUNCU OBREDA. NJENA PODOBA JE BILA NADPOVPREČNO VISOKA. PRIKAZALI SO JO KOT GOLO ŽENSKO Z UHANI IN PASOM OKOLI LEDIJ.
NOREJA JE SVOJIM VERNIKOM V POSODI, KI JO JE NOSILA NA GLAVI, PRINESLA BOŽANSKI MLEČEK. V NAVZOČNOSTI BOGINJE SO POTEM ŽRTVOVALI JELENA. POGLAVAR IN SVEČENIK STOJI Z NABREKLIM SPOLNIM UDOM TER DVIGNJENO SEKIRO NAD VELIČASTNIM JELENOM, DA BI GA UBIL Z ENIM SAMIM ZAMAHOM.

NEOMAJNA MOČ TE KELTSKE BOGINJE JE OČARALA TUDI RIMLJANE, KI SO JO ZAČELI ČASTITI KOT ZAVETNICO PROVINCE NORIKUM.

RIMLJANI SO KOT IZVRSTNI GRADBENIKI VELIK DEL EVROPE PRVIČ PREPREDLI S CESTNIM OMREŽJEM. PREMOSTILI SO REKE, MOČVIRJA, SOTESKE IN GORE. NJIHOVE CESTE SO BILE, KOLIKOR JE BILO MOGOČE, RAVNE.

HKRATI Z MAGISTRALNIMI CESTAMI SO GRADILI TUDI PRIKLJUČKE ZA PRISTANIŠČA, ZARADI ČESAR JE SVOJ RAZCVET DOŽIVEL TUDI OGLEJ NA SEVERU JADRANSKEGA MORJA.

NAJSTAREJŠE MESTO V FURLANIJI JE BILO V RIMSKEM IMPERIJU POMEMBNO TRGOVSKO SREDIŠČE.

OGLEJ JE ODDALJEN PRIBLIŽNO 10 KM OD JADRANSKEGA MORJA, KI JE NEKOČ STAL OB SOTOČJU TORA IN NADIŽE, REKI PA STA POZNEJE SPREMENILI STRUGI.

POPOTNIKE SO USMERJALI MEJNIKI, DO DVA METRA VISOKI KAMNITI STEBRI VZDOLŽ CEST, V KATERE SO BILI VKLESANI PODATKI O ODDALJENOSTI VEČJIH KRAJEV.

KLJUB TEMU SO POPOTNIKOM SVETOVALI, NAJ S SEBOJ NA POT VZAMEJO " ZEMLJEVID ", KARTO S SHEMATSKO PRIKAZANIM CESTNIM OMREŽJEM.

V TABULI PEUTINGERIANI JE OPISAN VES NEKDANJI ANTIČNI SVET. V NJEJ SO OMENJENE TUDI MAGISTRALNE CESTE V PROVINCI NORIKUM. ENA IZMED NJIH POVEZUJE PRISTANIŠČE OGLEJ Z REKO DONAVO. VZDOLŽ TE POTI SE DVAKRAT POJAVI KRAJ Z IMENOM NOREJA. NAJVERJETNEJE SE JE ZGODILA NAPAKA PRI PREPISOVANJU. ENEGA IZMED OMENJENIH KRAJEV LAHKO BREZ SLABE VESTI IZBRIŠEMO. JE NOREJA MOGOČE PUŠČA WILDBAD NA AVSTRIJSKEM ŠTAJERSKEM? TU SO NAŠLI OSTANKE STARORIMSKIH RUŠEVIN, LEGA PA SE POPOLNOMA UJEMA Z RAZDALJAMI NA RIMSKEM ZEMLJEVIDU, ZATO LAHKO UPRAVIČENO DOMNEVAMO, DA SO TO RES OSTANKI RIMSKEGA POSTAJALIŠČA NOREJA.

ZNANI ŠTAJERSKI ARHEOLOG JE TUKAJ ODKRIL VEČ DUCATOV TLORISOV HIŠ IN BIL PREPRIČAN, DA JE NAŠEL NOREJO. PREBIVALCE ŠMARJETE JE ZAJELA PRAVA NORIJSKA VROČICA. BILI SO PREPRIČANI, DA JE UGANKA KONČNO REŠENA.

LETO POZNEJE SO KRAJ PREIMENOVALI V NOREJO IN MENILI, DA SO SEVERNO OD MOČVIRJA HÖRFELD NAŠLI TUDI LEGENDARNO BOJIŠČE.

BILI SO PRIPRAVLJENI, DA V BLIŽINI NEUMARKTA POSTAVIJO SPOMENIK V SPOMIN ZMAGOVITIM GERMANOM V BOJU PROTI RIMLJANOM.

POSNETEK VLADARJEVE HIŠE SO ZGRADILI TAKO, KOT BI GA DOMNEVNO ZGRADILI TUDI KELTI.

OBISKOVALCEM POVEMO NAPETO ZGODBO. PRIBLIŽAMO JIM SCHMIDOVO RAZMIŠLJANJE IN NJEGOVO RAZLAGO NAJDB, POVEMO PA JIM TUDI, KAKŠNO JE DANAŠNJE VEDENJE IN KAKRŠNE SO UGANKE, KI ŠE VEDNO NISO RAZREŠENE.

NAŠE VODENJE JE ZA OBISKOVALCE ZELO ZANIMIVO IN NAPETO.

" ROMANJE NA ŠTIRI GORE " JE ZNANA KOROŠKA ROMARSKA POT, KI SE ZAČNE NA ŠTALENSKI GORI, ENI IZMED NAJBOLJ ZNANIH KULTNIH VZPETIN NA KOROŠKEM.

ARHEOLOGI SO TU ZAČELI IZKOPAVATI RUŠEVINE ŽE PRED VEČ DESETLETJI. TIK POD VRHOM SO NAŠLI ZIDOVE VEČJE RIMSKE NASELBINE. TUDI ZA TA KRAJ SO DOLGO MENILI, DA BI LAHKO BIL NEKDANJA NOREJA. KMALU SE JE IZKAZALO, DA NAJDBE NISO DOVOLJ STARE. MED BITKO MED KIMBRI IN RIMLJANI JE BILA TUKAJ NIKOGARŠNJA ZEMLJA, O NASELBINI ALI CELO NOREJI PA NI BILO NOBENE SLEDI.

V PREDRIMSKEM ČASU JE BILO NA VRHU LE OBSEŽNO SVETIŠČE. TUDI ZATO JE MLADENIČ S ŠTALENSKE GORE MORDA LE EDEN IZ SKUPINE KIPOV PO VZORU OBREDNEGA VOZIČKA BOGINJE NOREJE.

"... KO SE JE CARBO PRIBLIŽAL KIMBROM, SO TI K NJEMU POSLALI SLE. MENDA NISO VEDELI ZA ZAVEZNIŠTVO MED RIMOM IN NORIKUMOM, ZATO NAJ TUDI V PRIHODNJE NE BI NAPADLI. CARBO JE POHVALIL ODPOSLANCE IN JIM DODELIL VODNIKA. TEMU PA JE SKRIVAJ NAROČIL, NAJ KIMBRE SPELJE IZ DEŽELE. SAM JE Z VOJAKI UBRAL KRAJŠO POT IN JIH NEPRIPRAVLJENE PRESENETIL MED POČITKOM. A NJEGOVO NEPOKORŠČINO JIH JE VELIKO PLAČALO Z ŽIVLJENJEM. "

SKORAJ BI IZGUBIL VSE VOJAKE, ČE BITKE NE BI PREKINILI TEMA, DEŽ IN HUDO NEURJE, KI SE JE RAZBESNELO NAD MORIJO.

RIMLJANI SO SE ZATEKLI V BLIŽNJE GOZDOVE IN SE ZBRALI ŠELE TRETJI DAN PO BITKI, KIMBRI PA SO PRODRLI NA OBMOČJE GALCEV. V BLIŽAJOČI SE NEVIHTI SO RIMLJANI VIDELI SLABO ZNAMENJE, KIMBRI PA SO NA SREČO RIMLJANOV NAJBRŽ VERJELI, DA SO SE V BITKO VMEŠALI BOGOVI IN DA SE JIM BO NEBO ZRUŠILO NA GLAVO.

KLJUB TEMU JE BIL PREVOZ BLAGA PO VODNIH POTEH ŠE VEDNO ZDALEČ NAJCENEJŠI. CENE PREVOZA BLAGA PO KOPNEM SO BILE V RIMSKEM ČASU TUDI DO 60- KRAT VIŠJE. NIČ ČUDNEGA TOREJ, DA JE IMEL PREVOZ PO VODI PREDNOST IN DA SO NIŽJE GORSKE PRELAZE V ZEMLJEVIDE VRISOVALI KOT VODNE POTI.

TAKO TUDI RIMSKI UČENJAK STRABON OPISUJE VODNO POT DO MESTA NOREJE.

ZUNAJ OBMOČJA VENETOV STOJI OGLEJ. OGLEJ IN VENETE LOČUJE DEROČA REKA Z ALP, KATERE PLOVNA POT, DOLGA 1200 STADIJEV, VODI DO NOREJE, KJER SE JE GNEJ CARBO BOJEVAL PROTI KIMBROM, VENDAR NI DOSEGEL NIČESAR. V TEM MESTU SO TUDI BOGATA NAJDIŠČA ZLATA IN ŽELEZOVE RUDE.

ANTIČNI ZGODOVINARJI V POVEZAVI Z NOREJO OMENJAJO NEKAJ ZELO ZANIMIVEGA. OD OGLEJA NAJ BI BILA ODDALJENA 1200 STADIJEV, KAR JE PRIBLIŽNO 222 KM. ZNAJDEMO SE TOREJ V OKOLICI BELJAKA. DO TAM JE NAMREČ PO KANALSKI DOLINI ALI PO DOLINI REKE SOČE 140 KM. NOREJA JE BILA TOREJ PRIBLIŽNO 82 KM VZHODNO OD BELJAKA, V OKOLICI STAREGA DVORA, KJER JE KAR NEKAJ KELTSKIH NAJDIŠČ, KI BI LAHKO BILA DEL NEKDANJE NOREJE. OSTANE NAM TOREJ OBMOČJE VZHODNO OD CELOVCA OB KLOPINJSKEM JEZERU BLIZU DRAVE, KJER SO IZKOPALI OSTANKE KELTSKE NASELBINE GRACARCE, KI IMA VSE ZNAČILNOSTI NOREJE.

LE 40 KILOMETROV OD TOD SO REVIRJI V OKOLICI HÜTTENBERGA, 15 KM VZHODNO, V ZGORNJI LABOTSKI DOLINI PA NAJDEMO ZLATO.

NAŠA SESTAVLJANKA JE TAKO SKORAJ CELA.

TERASE NASELBINE, KATERE OSTANKE SO NAŠLI POD ZEMLJO, SO ŠE VEDNO PREPOZNAVNE. MESTO SE JE RAZPROSTIRALO NA PRIBLIŽNO 15 HEKTARJIH.

V NOREJI SO IZDELOVALI BRON IN ŽELEZO- SLEDNJE OČITNO V VELIKIH KOLIČINAH.

V PRID DEJSTVU, DA SO RAZISKOVALCI KONČNO RES NAŠLI NOREJO, GOVORI TUDI KAKOVOST NAJDENIH PREDMETOV. PRI TEUTATESU, TA PRAŠIČ JE NAJLEPŠI V VSEJ KELTSKI DEŽELI. PRAŠIČ, NEKAKŠEN KELTSKI LEV, POOSEBLJA BOGA TEUTATESA. JE ENA IZMED ŠTEVILNIH UMETNIN, KI SO JIH NAŠLI V GRACARCI.

POMEMBEN JE TUDI PRECEJ VELIK OBSEG NAJDB NA GRACARCI. TRENUTNO JIH ŠE VEDNO OBDELUJEJO IN SKRBNO DOKUMENTIRAJO. IZ DOSEDANJIH SPOZNANJ BI LAHKO SKLEPALI, DA IMA NASELJE GRACARCA, ČE ODMISLIMO DVOJNO POIMENOVANJE NA RIMSKEM ZEMLJEVIDU, OSUPLJIVO VELIKO ZNAČILNOSTI, KI BI JIH PRIČAKOVALI PRI NOREJI.

MED VSEM TEM BLIŠČEM PA ŽAL ŠE NI DOKONČNEGA DOKAZA. OSTAJA TOREJ VPRAŠANJE: SO GORSKO ATLANTIDO KONČNO NAŠLI? JE ISKANJE IZGINULE NOREJE KONČANO? KELTSKA BOGINJA O TEM ŠE VEDNO TRMASTO MOLČI.