Budizem na Slovenskem: Pot modrosti

ZAKAJ NAJ BI SI SPLOH PRIZADEVALI PRIDOBITI MODROST? NAM BO Z NJO LAŽJE V PREDSTAVI ŽIVLJENJA? NAS BO NAHRANILA, OBLEKLA? NAS BO MANJ BOLELO, ČE BOMO POZNALI PODROBNOSTI SVOJE BOLEZNI? NAS BO MANJ ZEBLO, ČE BOMO POZNALI FORMULO SESTAVE GORIVA? BOMO LAŽE SPREJELI PREVARO IN NERESNICO? TO SO VPRAŠANJA, KI ZADEVAJO VSE LJUDI. ČE PA ODGOVORE NA VSA NAŠTETA VPRAŠANJA VEMO, NI NUJNO, DA BODO Z NJIMI VSI SOGLAŠALI. MORDA NAS BODO DRUGI ZNALI PREPRIČATI V PRAVILNOST SVOJIH ODGOVOROV, ČETUDI NESPAMETNIH. KAJ BI PRAVZAPRAV NAJVEČKRAT RADI? RADI BI BILI POPOLNI IN ŽIVELI POPOLNO, LE DA NAM NI POPOLNOMA JASNO, KAKO BOMO TO DOSEGLI.

TISTO, KAR JE ZA NAS MORDA ŠE NAJBOLJ ZANIMIVO, JE, DA IMAMO MI DANES POPOLNOMA DRUGAČNE POJME O DEMOKRACIJI. MI SICER KO VOLIMO, NA DAN VOLITEV, SO DOLOČENE OMEJITVE, KI KAŽEJO, DA JE TO DAN TVEGANJA, KI GA LAHKO NEKDO PREVZAME IN VPELJE TIRANIJO. AMPAK NA DRUG STRANI POZABLJAMO, DA PO TEM DNEVU, KI UREJA STRUKTURO DEMOKRACIJE, DEMOKRACIJA NAPREJ SE MORA UKVARJATI S POSAMEZNIKOM IN Z MANJŠINAMI IN PREDVSEM ŠČITI POSAMEZNIKA IN MANJŠINE, NE PA VEČINE. VEČINA JE NEPOMEMBNA OZ. VEČINA JE LAHKO VELIKO BOLJ NEUMNA OD POSAMEZNIKA IN MANJŠINE.

NAUK BUDIZMA JE, DA JE NARAVA UMA JASNA IN BREZČASNA, BREZMEJNA. VENDAR SE VEČKRAT BREZUPNO SPRAŠUJEMO, ALI BO NA TEM SVETU RES MOČ NEUMNOSTI PREMAGALA ŠIBKOST NENASILJA.

MISLIM, DA JE ŠE VEDNO TREBA SLEDITI KANTU IN SI PRIZADEVATI BITI POGUMEN IN UPORABLJATI SVOJ RAZUM. OD KANTOVIH ČASOV JE SEVEDA ŽE MINILO 200 LET. V TEM ČASU SO TUDI IZGINILE NEKE DOLOČENE ILUZIJE O MOČI RAZUMA, TODA HKRATI ZNANA PRISPODOBA, KI VSESKOZI SPREMLJA RAZUM KOT LUČ, LUČ RAZUMA, ŽE SAMA GOVORI O TEM, DA JE NA NEK NAČIN S SVOJO MOČJO OMEJEN, PA KLJUB TEMU JE TREBA VZTRAJATI. S TEGA VIDIKA JE TUDI TREBA VISOKO CENITI BUDIZEM IN NJEGOVO IZHODIŠČE, IZHODIŠČE, DA JE SVET POLN NEUMNOSTI, NERAZUMA, TUDI ZATO TRPLJENJA, NEVEDNOSTI, TODA DA JE TREBA VENDARLE VZTRAJATI, DA SE LAHKO SAMO ČLOVEK TEGA OSVOBODI, OSVOBODI SAM IN PRI TEM GA LAHKO VODI SAMO RAZUM, SAMO MODROST, SAMO POZORNOST IN VZTRAJANJE PRI TEM. TA IDEJA ODREŠENJA KOT OSVOBODITVE, KOT SAMOOOSVOBODITVE S POMOČJO RAZUMA, TO STAVLJENJE NA RAZUM IN UM JE GOTOVO NEKAJ POMEMBNEGA, KAR JE BUDIZEM PRISPEVAL VSEM.

POZNAMO NOVEJŠE FORMULACIJE ALI PA NOVEJŠA SPOZNANJA, VEDNO ZNOVA NOVA, KAKO SE V ČLOVEKU IN ČLOVEŠKEM SVETU BIJETA TISTO, KAR POENOSTAVLJENO REČEMO DOBRO IN ZLO. ŽE STARE RELIGIJSKE TRADICIJE, PRAV TISTE NAJVEČJE IN NAJSTAREJŠE, SO PO ENI STRANI VSE PRIŠLE DO PRAVILA, KI SO GA POIMENOVALE OZ. SMO GA KASNEJE POIMENOVALI KOT ZLATO PRAVILO, TOREJ PRAVILO ČLOVEŠKE VZAJEMNOSTI- NE DELAJ DRUGEMU TISTEGA, KAR NE ŽELIŠ, DA KDO DELA TEBI. PA HKRATI VSE TE TRADICIJE TUDI OPOZARJAJO, OPOMINJAJO, NEKATERE TAKOREKOČ ŽIVE HKRATI S POUDARJENO ZAVESTJO, KOLIKO ZLA JE ČLOVEK ZMOŽEN IN KOLIKO ZLA SE TUDI UDEJANJI V ŽIVLJENJU, NAVZNOTER IN NAVZVEN. TAKO BUDIZEM NA ENI STRANI ŠE ENKRAT IZHAJA IZ DEJSTVA, DA JE ČLOVEKOVO ŽIVLJENJE IN VES SVET OBREMENJEN Z NEZNANJEM, S TRPLJENJEM, TODA HKRATI POVEZANO S TEM Z OPTIMIZMOM, DA JE MOGOČE PO POTI MODROSTI, RAZUMA NAPREDOVATI NA POTI V NIRVANO IN NA TEJ POTI TUDI IZBOLJŠEVATI ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE. V KRŠČANSTVU, VEMO, JE TO DRUGAČE. IZHAJAJOČ IZ PREDPOSTAVKE IZVIRNEGA GREHA SE GOVORI, ČLOVEK SAM NE ZMORE SLEDITI POSTAVI DELATI DOBRO, TODA PO DRUGI STRANI ČLOVEK NIKDAR NI SAM, VEDNO JE BOG Z NJIM KOT RAVNO RAZGLAŠA KRŠČANSKA VERA.

TAKO ZAHODNA FILOZOFIJA Z IMENOM LJUBEZEN DO MODROSTI, KOT TUDI BUDIZEM, KI NI ZGOLJ RELIGIJA, PA TUDI NE LE DRŽA V SVETU, KI NAS OBDAJA, POUDARJATA PREOBRAŽENSKO MOČ UMA, RAZUMA, DUHA.

BUDISTIČNA ETIKA IZHAJA IZ NEGATIVNEGA VREDNOTENJA, TRPLJENJA. LAHKO JO RAZUMEMO KOT PRIZADEVANJE, DA BI ZMANJŠALI TRPLJENJE V SVETU. TRPLJENJE ZA BUDIZEM TOREJ NIMA NIKAKRŠNE ODREŠENJSKE VREDNOSTI; POVSEM DRUGAČE, KOT NAŠA PREVLADUJOČA TRADICIJA. KJE SE TA SPOPAD S TRPLJENJEM ZAČNE? NAJPREJ MORAMO TRPLJENJE SPOZNATI, RAZUMETI, DA NE GRE SAMO ZA FIZIČNO TRPLJENJE, BOLEČINO, TEMVEČ DA GRE TUDI ZA OBČUTKE, STRASTI, NPR. ZA KESANJE. KOREN TRPLJENJA PA JE DVOJEN. TO JE IDEJA, DA SO NA TEM SVETU POSAMEZNE STVARI, KI SO NESPREMENLJIVE, KI IMAJO JASNO ZAČRTANE MEJE IN SO LOČENE OD OSTALEGA SVETA IN PA DRUGA IDEJA, NAVEZANOST NA TE IDEJE.
ČE HOČEMO DOSEČI VEDRINO DUHA, KI JE SPOZNAVNI IN ETIČNI CILJ BUDIZMA, POTEM MORAMO OPRAVITI Z VSEMI OBLIKAMI SAMOLJUBJA.

V PRVIH JUNIJSKIH DNEH LETA 2002 SMO SLOVENKE IN SLOVENCI IMELI ČAST SPREJETI NJEGOVO SVETOST DALAJLAMO, TIBETANSKEGA VERKSEGA VODITELJA V IZGNANSTVU. POLEG SPREJEMA PRI PREMIERJU, PREDSEDNIKU PARLAMENTA IN REKTORJU LJUBLJANSKE UNIVERZE, JE DALAJLAMA PODAL NEKAJ SVOJIH STALIŠČ TUDI ZA TELEVIZIJO SLOVENIJA, KI JE POGOVOR Z NJIM OBJAVILA POD NASLOVOM ETIKA ZA NOVO TISOLETJE. NA VPRAŠANJE O TEM, ALI JE MOGOČE DUHOVNO PRAKSO BUDIZMA VNESTI V NAŠ, ZAHODNI NAČIN ŽIVLJENJA, JE DALAJLAMA ODGOVORIL:

NA ZAČETKU SMO ZASTAVILI VPRAŠANJE: ZAKAJ NAJ BI SI SPLOH PRIZADEVALI ZA MODROSTJO? DENIMO, DA OBSTAJAJO VPRAŠANJA, KI SO RAZUMLJIVA IN ENAKA VSEM UMNIM ŽIVIM BITJEM. KAKO NAJ SE SKUPAJ ZBUJAMO V MIR, SONČNE ZARJE NOVEGA DNE, KATERA PRVA MISEL NAS POPELJE VEN, NA POT DO HRANE, SOLJUDI, LEPOTE, SLOGE, NA VRH IN NAZAJ VASE? KATERA ZADNJA MISEL NAS PRIPELJE DO NOVEGA PREBUJENJA?

BESEDE MODROSTI NAJ NAS VODIJO PO SPODVITI POTI SOČUTJA DO SPOZNANJA PRAZNINE IN NAZAJ, V TA SVET, KI POTREBUJE VSAKO, PRAV SLEHERNO LUČKO, DA RAZPRŠI TEMO NEVRLIN IN NEUMNOSTI. TAKO V BUDIZMU, KOT TUDI V FILOZOFIJI, JE NAPOR UMA NAMENJEN TEMU, DA BI VSAKDO IMEL POGUM, MOŽNOST IN PRAVICO UPORABLJATI SVOJ RAZUM Z NAMENOM IZHODA IZ KROGA TRPLJENJA V STANJE RAZSVETLJENJA IN DOBROBITI VSEH. RAZLIKA JE SICER V TEM, DA MI TAVAMO V ZAČARANEM KROGU, VZHODNJAKI PA V SAMSARIČNEM. RAZLIKA JE TUDI V TEM, DA STOLETJE RAZSVETLJENSTVA, KI JE ZAHODU NA KRVAV NAČIN UVELJAVILO DEKLARACIJO O ČLOVEKOVIH PRAVICAH, TEH PRAVIC NE ZAGOVARJA ENAKO POVSOD, KJER SO KRŠENE. OB NIZANJU PODOBNOSTI IN RAZLIK JE NEOBHODNO TUDI NASLEDNJE VPRAŠANJE: JE TOREJ NAŠA ŽIVLJENJSKA POT DOLOČENA, ALI SVOBODNO IZBRANA?