Odprti kop - Budizem na Slovenskem: Sočutje

Besedilo, Slike

Premiera: torek, 11. november 2008, Vse oddaje

Naslednja: Praznina

KO BI TO, KAR SO RAVNOKAR VIDELE VAŠE OČI IN SLIŠALA VAŠA UŠESA, NADOMESTILI Z NASLEDNJIM SPOROČILOM:

PRVA PLEMENITA RESNICA OD ŠTIRIH JE RESNICA O TRPLJENJU.

DRUGA PLEMENITA RESNICA OD ŠTIRIH JE, DA IMA TRPLJENJE SVOJ VZROK.

TRETJA PLEMENITA RESNICA OD ŠTIRIH JE, DA TRPLJENJU LAHKO NAPRAVIMO KONEC.

ČETRTA PLEMENITA RESNICA OD ŠTIRIH JE, DA OBSTAJA POT, KI VODI DO PRENEHANJA TRPLJENJA.

KO BI SE TOREJ ZARES POGLOBILI V SPOROČILO ŠTIRIH PLEMENITIH RESNIC, BI NEDVOMNO ŽELELI VSAJ DO PRVEGA RAZCEPA ITI PO TEJ POTI, PO POTI TAKŠNEGA PREBUJENJA, KI VODI DO PRENEHANJA TRPLJENJA. IMENUJE SE POT DHARME.

VERJETNO SMO GENERACIJE IN GENERACIEJ SLOVENK IN SLOVENCEV PREPISOVALE, SI OZNAČEVALE IN POSVEČALE SKRITIM LJUBEZNIM V SPOMINSKE KNJIGE, KO SO BILE TE ŠE MODERNE, TER V UPORNIŠKIH ČASIH POLEG HIPIJEVSKEGA ZNAKA V ZVEZKE IN NA ŠOLSKE MALHE SKRBNO VTISKOVALE ČRKE NASLEDNJE MISLI:

KDOR IŠČE CILJ, BO OSTAL PRAZEN, KO GA BO DOSEGEL. KDOR PA NAJDE POT, BO CILJ VEDNO NOSIL V SEBI.

TO SO BESEDE NEJCA ZAPLOTNIKA, NAŠEGA USPEŠNEGA HIMALAJCA, KI JE SEDEL NA VRHU EVERESTA 13. MAJA 1979 IN NI VEDEL, KAJ BI. KO SE JE VRNIL, JE NAPISAL KNJIGO S PRVIM POGLAVJEM NAŠEL SEM POT, KI SE ZAKLJUČI Z NAVEDENO MISLIJO. " NJEGA JE ISKANJE PRIVEDLO V NEDRA GORA IN NA SAM VRH NAJVIŠJE GORE SVETA. ISKANJE POTI, KI NAJ NE BI BILO BREZCILJNO TAVANJE, PA JE SKUPNI IMENOVALEC, KI PREČI DIMENZIJI PROSTORA IN ČASA IN SPENJA RAZLIČNE CIVILIZACIJE V NESKONČNI VOZEL INDIVIDUALNIH PRIZADEVANJ, DA BI SE NAM ZJASNILO, DA BI NAŠLI, DA BI DOUMELI.

NAM, ZEMLJANOM, S TISTE ZEMELJSKE POLOBLE, KI SE POGOSTO SAMOVŠČENO PONAŠA, DA NA NJEJ OB MORJU, POIMENOVANEM SREDOZEMSKO, UTRIPA SRČIKA CIVILIZACIJE, JE NEKOČ MODER MOŽ, IMMANUEL KANT, V KRITIKI PRAKTIČNEGA UMA ZAPUSTIL NASLEDNJE NEIZBRISNE BESEDE: DVE STVARI NAVDAJATA ČUT Z VSELEJ NOVIM IN NARAŠČAJOČIM OBČUDOVANJEM IN STRAHOSPOŠTOVANJEM, ČIM POGOSTEJE IN VZTRAJNEJE SE RAZMIŠLJANJE Z NJIMA UKVARJA- ZVEZDNATO NEBO NAD MENOJ IN MORALNI ZAKON V MENI.

V ČLANKU BUDOVSTVO IN KRŠČANSTVO JE FRANC TERSEGLAV ZAPISAL: IZMED VSEH RELIGIJ KULTURNIH NARODOV SE PA ZDI KRŠČANSKI NAJBLIŽJE BUDOVSKA VERA, KI GOSPODUJE PO CELI VZHODNI AZIJI IN IMA ZELO RAZVITO DOGMATIKO, ETIKO IN HIERARHIJO IN JE CELO NEKOLIKO STAREJŠA OD KRŠČANSKE.

KAKŠNA JE TOREJ BUDISTIČNA POT, POT BUDE, POT DHARME? KO BI POSKUŠALI DEFINIRATI POJEM DHARMA, BI MORALI BRATI SKUPAJ OBA PREJ NAVEDENA CITATA. DHARMA JE ZAKONITOST ZUNAJ IN ZNOTRAJ NAS IN JE POT DOUMEVANJA SEBE IN SVETA, ZA KATERO SE LAHKO ODLOČIMO.

DISCIPLINA MOJSTRENJA LASTNEGA UMA, KI NAS UČI, DA MORAMO NAJPREJ RAZUMETI, DA BI LAHKO DOUMELI, PREDVSEM PA DOŽIVELI, PREŽIVELI SVOJE ŽIVLJENJE NA SEBI NAJLJUBŠI IN DRUGIM NAJKORISTNEJŠI POTI.

PODOBNO, KOT ISTI POJMI PRI RAZLIČNIH FILOZOFIH POMENIJO RAZLIČNO IN JE NALOGA UČITELJA, DA JIH RAZLOŽI, JE TUDI BUDOV NAUK PREDVSEM POUK- PRENOS ZNANJA UČITELJA UČENCEM. KATEROKOLI KNJIGO O BUDIZMU BOSTE ODPRLI, DRUGAČE BO V NJEJ OPISAN POJEM DHARME. DHARMA KOT UNIVERZALNI ZAKON, KI VLADA TAKO POJAVNEMU KOT MORALNEMU REDU UNIVERZUMA. DHARMA, KI IZHAJA IZ BUDE IN DELA STVARI RAZVIDNE NA SEBI, KOT V RESNICI SO. ALI PREPROSTO DHARMA KOT DOKTRINA; SIMBOLIZIRA JO KOLO.

NA ZAHODU SM NAVAJENI, DA LJUDI OSTRO LOČUJEMO OD DRUGIH ŽIVIH BITIJ. O TEM PRIČA TUDI SAMA IDEJA ČLOVEKOVIH PRAVIC. BUDIZEM JE V TEM POGLEDU DRUGAČEN. V SKUPNOST MORALNIH BITIJ, TOREJ V SKUPNOSTIH, KI ZASLUŽIJO POZORNOST, UPOŠTEVANJE V OBRAVNAVI, SO VKLJUČENE TUDI ŽIVALI. GOVORIJO, BUDISTI GOVORIJO O SKUPNOSTI ČUTEČIH BITIJ. V TEM POGLEDU SE OSTRO RAZLIKUJEJO OD VSEH VIROV ZAHODNE TRADICIJE, TAKO OD KRŠČANSTVA, KOT OD VELIKANOV GRŠKE MISLI IN ŠELE V MODERNI DOBI PRI UTILITARIZMU BI MORDA LAHKO NAŠLI NEKO PODOBNO STALIŠČE.

SLEDI, KI VODIJO H KORENINAM ZNANJA IN VEDNOSTI, S KATERO JE POSKUŠALA MOJSTRITI SVET FILOZOFSKA TRADICIJA ZAHODNEGA SVETA, PA NAJ JE ZNANJE NASTAJALO POD OBLOKI GRŠKIH TEMPLJEV ALI V SAMOSTANSKIH CELICAH, SO VEČINOMA IN Z LE REDKIMI IZJEMAMI ZA SABO PUŠČALI PRIVILEGIRANI SVOBODNI IZOBRAŽENI MOŠKI. V TEM SE VZHODNA IN ZAHODNA TRADICIJA NE RAZLIKUJETA PRAV DOSTI, RAZLIKUJETA PA SE V ODNOSU DO VERSTVA OZ. DO VEROVANJA.

ČE BI RECIMO SOKRATA VPRAŠALI, ALI VERJAME V BOGOVE ALI V BOGA, VERJETNO NE BI RAZUMEL VPRAŠANJA, ZARADI TEGA, KER JE NAŠE POJMOVANJE VERE, VERSTEV, VEROVANJA, RELIGIJ, ČISTO DRUGAČNO. PO KRŠČANSKO OZ. PO VELIKIH RELIGIJAH SOKRAT IN NJEGOVI OZ. ANTIČNI GRKI SO VERO IMELI KOT KONCEPT, KI JE BIL ZUNAJ RELIGIJE, ZUNAJ KULTOV, ZUNAJ RITUALOV. OPRAVLJATI RITUALE JE BILO OSNOVNO, TOREJ PRAKSA, DELO IN TO DELO JE BILO POSVEČENO TEMU, DA SE KORISTI SEBI IN SVOJEMU KOLEKTIVU, NE DA BI SE POSTAVILO VPRAŠANJE, ALI VERJAMEMO ALI NE. KOMUNIKACIJA JE BILA NUJNA, VSI SO KOMUNICIRALI Z BOGOVI, TUDI SOKRAT SAM.

MNOGI FILOZOFI IN TUDI UČBENIKI DANES GOVORIJO O TEM, KAKO JE SOKRATOVA IDEJA- ČE JE PLATON DOBRO PRENESEL-, DA ZNANJE IZBOLJŠA ČLOVEKOVO NARAVO OZ. DA JE ČLOVEK BOLJŠI, ČE POZNA VEČ IN ČE POZNA RESNICO IN ČE JO TOČNO BERE, Z LOGIKO. TA IDEJA JE IZGLEDALA NAIVNA, DANES PA MORDA NI VEČ TAKO NAIVNA.
ODNOS DO BOŽANSTEV IN BOGOV SE JE TOREJ SPREMINJAL- OD GLASNEGA KOMUNICIRANJA IN DIALOGA Z BOGOVI V ANTIKI DO TIHEGA OBRAČANJA K BOGU V SEBI. IN LIK SLEPEGA VIDCA, KI NAM GA JE ANTIČNA TRADICIJA DALA V POPOTNICO, NAS NE NEHA OPOZARJATI NA SLEPOTO ČLOVEKA.
VIDIK PRESEGANJA SLEPOTE ČLOVEKA JE PO ENI STRANI ŠE VEDNO TISTO, ČEMUR REČEMO EMANCIPATORNA DRŽA. EMANCIPATORNA DRŽA V SMISLU OSVABAJANJA OD RECIMO AVTORITET, OSVABAJANJA OD, BOM REKEL TRADICIJE IN K VSEMU TEMU RAZSVETLJENSKA DRŽA UPORABE RAZUMA VSEKAKOR PRIPOMORE. TO JE EN VIDIK TEGA, TOREJ VEDNOST O TEM, KAJ SE DOGAJA V SVETU, ZAKAJ SE TE ZADEVE DOGAJAJO IN TUKAJ MISLIM, DA IMA TAKO ZNANOST KOT FILOZOFIJA NEKE ODGOVORE, KI PRESEŽEJO VSAKDANJIK.

A KO NOTRANJOST TISTEGA, KI IŠČE, HODI IN TAVA, KI ŽULI KOŽO PLAST ZA PLASTJO V KONCENTRIČNIH KROGIH NEUMORNEGA ISKANJA S PESNIKOM ZAJEČI " GOSPOD PROFESOR, RAZUMETE ŽIVLJENJE? ", SE BUDISTIČNI ODGOVOR RAZLIKUJE OD OSTALIH. MAGIČNI ODGOVOR SE GLASI: BODIČITA.

MAGIČNI, KER JE V SAMEM ODZVENU BESEDE TISTO NEPREVEDLJIVO, TISTO, ZARADI ČESAR BODI ČITA NI NITI SOČUTJE NITI MILOST NITI POMILOVANJE, PA VENDAR VSE TO IN VELIKO VEČ OD NAŠTETEGA.
MAGIČNI, KER URJENJE UMA, KI GA UČIJO BUDISTIČNI MOJSTRI IN UČITELJI, V NARAVNANOSTI NA BODIČITO PRINAŠA OSUPLJIVE REZULTATE.

NE, TAM JO IMAŠ, BELO.
POGLEJ, NE, TA JE BELA. TISTE TRI MAJHNE...

ČARNA MOČ BODIČITE TIČI V MOČI, KI JO IMA UM, NEPRESTANO IN NENEHNO STIMULIRAN S TRENINGOM V ŠESTIH POPOLNOSTIH, DA PREOBRAŽA NE LE DEJANSKOST, KI GA HIPNO OBDAJA, TEMVEČ TUDI PRETEKLE BOLEČINE SKOZI PRIHODNJE IZKUSTVO, KI IMA ŠELE PRITI.
BELO IN DAM JO TUKAJ NOTRI V PEST, PROSIM. DA BI TOREJ USPELI UM VZDRŽEVATI V KONDICIJI BUDNOSTI IN USMERJATI NA DELOVANJE V DOBRO SEBE IN DRUGIH, GA BUDISTI TRENIRAJO V ŠESTIH POPOLNOSTIH. TRENING VKLJUČUJE:

RADODARNOST,

ETIKO IN MORALNOST,

POTRPEŽLJIVOST,

RADOSTNO PRIZADEVANJE IN NASTROJENOST,

OSREDOTOČENOST

IN MODROST.

ZVEZDNATO NEBO NAD MENOJ IN MORALNI ZAKON V MENI- TA ZAPIS JE IZ ZAČETKA NEKE DOBE, IZ OBDOBJA 18. STOLETJA, KI SMO GA DEDIČI ZAHODNE CIVILIZACIJE POIMENOVALI OBDOBJE RAZSVETLJENSTVA.

NEKAJ STOLETIJ PREJ, NATANČNEJE V 11. STOLETJU, JE BIL V TIBET NA HIMALAJSKO PLANOTO, KI SE DVOGA V POVPREČJU 4500M NAD MORSKO GLADINO, POVABLJEN MENIH ATISHA, INDIJSKI BUDISTIČNI UČENJAK, KI JE NA TA IMPRESIVNI, EVROPEJCEM DOLGO NEZNANI KOŠČEK SVETA PRISPEL NA PROŠNJO, DA PODA ENOSTAVNEJŠI POVZETEK DOKTRINE BUDIZMA, VSEBOVANE V SUTRAH, SVETIH TEKSTIH RELIGIOZNIH RAZPRAV.

TAKO JE NASTAL TEKST, KI GA LAHKO ŠE DANES PREBIRAMO POD NASLOVOM " SVETILKA ZA NA POT DO RAZSVETLJENJA ", KI GOVORI O OSEBAH Z NAJVIŠJO MOTIVACIJO, KI SI SKOZI UVID V LASTNO TRPLJENJE PRIZADEVAJO ZA DOBRO VSEH ŽIVIH BITIJ. IN TO JE POT BODIČITE. BUDISTIČNE POTI SO SE RAZLIČNO INTENZIVNO, PA VENDAR ISKRENO, POSLUŽILI PRENEKATERI MEDITANTI IN PRAKTIKANTI V 20. IN 21. STOLETJU, TUDI NA SLOVENSKEM.

ČE GOVORIMO O POZNAVANJU BUDIZMA MED SLOVENCI, MORAMO ZAČETI ŽE KONEC 18. STOLETJA, KO SO K NAM PRIČELE PRIHAJATI PRVE VESTI O TEM VERSTVU IZ MISIJONARSKE LITERATURE. TAKO IMAMO V PRIDIGAH JANEZA SVETOKRIŠKEGA NEKAJ OMEMB JAPONSKEGA ZENA, SEVEDA V OBLIKI " EXAMPLOV " ALI PRISPODOB, AMPAK VIDI SE, DA SO ŽE PRIHAJALE TE PRVE NOVICE IZ DALJNE DEŽELE AZIJE. DRUGA POMEMBNA STVAR, KI SE JE ZGODILA V 2. POLOVICI 19. STOLETJA PA JE POJAV TEOZOFIJE, TOREJ GIBANJA, KI JE IMELO ZA CILJ ZDRUŽEVANJE, POVEZOVANJE VZHODNIH RELIGIJ V NEKO NOVO CELOTO. NO IN VSE TO JE DAJALO NEKAKO VZPODBUDO ZA INDOLOŠKE ŠTUDIJE IN S TEM TUDI ZA ŠTUDIJ BUDIZMA PRI NAS. EDEN OD VELIKIH NAVDUŠENCEV NAD BUDIZMOM JE BIL V 20. IN 30. LETIH TUDI AŠKERC, TOREJ VIDIMO, DA JE BIL BUDIZEM PRILJUBLJEN ZLASTI V INTELEKTUALNIH KROGIH. KRŠČANSKI KROGI PA SO UKVARJANJE Z BUDIZMOM OBSOJALI, SAJ SO VIDELI V BUDIZMU PRAVZAPRAV NIHILIZEM ALI PA CELO ATEIZEM ALI PA ZATEKANJE V NEK MISTICIZEM. GEORG WILHELM FRIEDRICH KEGL JE BIL ZADNJI FILOZOF RAZSVETLJENSKE DOBE, KI JE POSKUŠAL ABSOLUTNO DUHA UJETI V RELATIVNOST ENE SAME KNJIGE. UČIL JE, DA PRETEKLE DOBE NISO GALERIJE BEDARIJ IN DA JE POT DUHA VASE SPODVITA ZANKA, KI NAS ENKRAT ZNOTRAJ, DRUGIČ ZUNAJ, PO OBODU IN OSRČJU PELJE TJA, KJER SE ZDI, DA JE VSE. KO PA VSTOPIMO ZA ZASTOR, ZA NJIM NIČ NI. NI NIČ, TEMVEČ PRAZNINA, BI DODALI BUDISTI. TO PA JE ŽE NADALJEVANJE POTI BUDIZMA NA SLOVENSKEM V NJENI DRUGI ETAPI.

Naslednja: Praznina

oglasno sporočilo

Moj RTV

Budizem na Slovenskem: Sočutje