Čez planke: Južna Tirolska

SE ŽE VIDI VRH. ŠE MALO.

TAKO, SMO ŽIVI.
JAZ SEM NA VRHU.
JAZ TUDI.

BRAVO, ČESTITAM.
PRAVKAR USPEŠNO OSVOJILA ŠMARNO GORO.
ODLIČNO TI JE ŠLO. ODLIČNO.
DOBRO SI ME PRIPRAVIL ZA DOLOMITE.
JA. PRAVZAPRAV VSE VEČ SLOVENCEV HODI TUDI PLEZATI V DOLOMITE IN NE SAMO SMUČATI.
JA, RES JE. ZADNJA LETA JE, KAR PORAST; TUDI POLETI. V DOLOMITIH OPAŽAMO VEDNO VEČ SLOVENCEV, PREDVSEM V OKOLICI CORTINE IN TUDI V OKOLICI MORMOLADE. PRIVABLJA JIH LEPA NARAVA IN LEPI RAZGLEDI IZ TEH GORA.
TI SI ŽE OSVOJIL MARSIKATERI VRH DOLOMITOV? JA, PRECEJ VRHOV SEM ŽE OSVOJIL, VENDAR MI JIH ŠE OGROMNO MANJKA. KATERI TE JE NAJBOLJ NAVDUŠIL. PRAV CORTINA D AMPEZZO, TAM OKOLI?
JA, TEŽKO JE REČI. ZELO LEPE SO KOFANE PA VENDAR NE MOREM IZPOSTAVITI ENEGA SAMEGA VRHA. MOGOČE TUDI PELMO, KI JE KRASNA GORA. POSEBNO LEPO DOŽIVETJE SEM IMEL, KO NAS JE UJELA NEVIHTA TIK PRED VRHOM IN JE BILO DOLI SESTOPATI RES ZANIMIVO, PESTRO. SONČNA KREMA IN PA? SONCE ŽGE. POTREBNO SE JE ZAŠČITITI. TAKO NOTRANJE KOT ZUNANJE.
DOBRO JOŽE. NA ZDRAVJE TEBI. JAZ BOM ODŠLA, KAR DOLI. EKIPA ŽE ČAKA.
JA, SREČNO V DOLOMITIH.
GREM NA JUŽNO TIROLSKO IN SE KAJ VIDIVA, A NE?
JA. SREČNO.
HVALA.

ČE RES OBSTAJA TISTA PRAVLJIČNA DEŽELA ZA DEVETIMI GORAMI IN VODAMI, POTEM JE TO ZAGOTOVO JUŽNA TIROLSKA. ZAKAJ TI TEGA NIHČE NE POVE NARAVNOST? SE ZAPELJEŠ TISTIH TRISTO KILOMETROV PO AVTOCESTI IZ LJUBLJANE IN PRAVLJICA JE TU. PRIŠLI SMO V NAJSEVERNEJŠO PROVINCO ITALIJE, KI MEJI NA AVSTRIJO IN ŠVICO. JUŽNA TIROLSKA JE SKUPAJ S TARANTINOM ZDRUŽENA V AVTONOMNO REGIJO, KI JE PRIŠLA POD ITALIJO ŠELE V ZAČETKU DVAJSETEGA STOLETJA. NAJLEPŠE DOLINE, PLANOTE IN VRHOVI DEŽELE SO UJETI V OSEM NARAVNIH PARKOV.

TU BOSTE NAŠLI NAJVEČJO PLANINO EVROPE, NAJSTAREJŠE GORSKE KOČE V ALPAH, DRUGI NAJVIŠJI PRELAZ, ENO NAJBOLJ OVINKASTIH CEST NAŠEGA KONTINENTA, KI JE ZELO PRILJUBLJENA MED KOLESARJI IN KLIMO, KI BI JO ZAVIDAL VSAK PREBIVALEC GORA, KI SANJA O MORJU.

ČEZ PROVINCO SE VLEČEJO DOLINE S SADNIMI NASADI IN VINOGRADI, KI RASTEJO TUDI NA SEDEMSTO, OSEMSTO METRIH NADMORSKE VIŠINE. IZ OZADJA PA VEDNO ŠTRLIJO VRHOVI DOLOMITOV S FANTASTIČNIMI RAZGLEDI, KI NAVDUŠUJEJO TUDI MNOGE SLOVENSKE GORNIKE.

V DEŽELI JE DANES VSE STVAR PERSPEKTIVE. ZA ITALIJANE SMO PRIŠLI SEVERNO OD ADIŽE, ZA TISTE, KI GOVORIJO NEMŠKO PA JUŽNO OD TIROLSKE.

PO PRVI SVETOVNI VOJNI JE AVSTRIJA IZGUBILA DEŽELO JUŽNO OD BRENERJA. NEMŠKO GOVOREČA SKUPNOST SE JE NENADOMA ZNAŠLA NA OBMOČJU ITALIJE. DANES JE PROVINCA, TUDI ZA ITALIJANSKO VLADO, MODEL ZA MANJŠINE V EVROPI IN DOBER PRIMER SO BIVANJA RAZLIČNIH NACIJ.

USTAVA MALI DEŽELI OMOGOČA AVTONOMIJO, V KATERI DRUGE MANJŠINE V EVROPI LAHKO SAMO SANJAJO. A DO USPEHA JE NEMŠKA NARODNA SKUPNOST PRIŠLA ŠELE PO DOLGIH LETIH TEŽAVNIH IN VZTRAJNIH POGAJANJ, KI VČASIH NISO BILA SAMO POGAJANJA. V ŠESTDESETIH LETIH JUŽNI TIROLCI OPOZORIJO NASE Z RAZSTRELIVOM ELEKTRIČNIH NAPELJAV. NAPADI SO ITALIJO PRISILILI, DA OBLJUBO O ZAŠČITI NEMŠKE MANJŠINE, KI SO JO DALI PO VOJNI, TUDI IZPOLNI.

DEŽELA JE URADNO DVOJEZIČNA. JUŽNA TIROLSKA JE DANES MALI BABILON LE, DA SE PREBIVALCI TU RAZUMEJO, ČE HOČEJO.
V GROBEM BI LAHKO REKLI NA PODEŽELJU GOVORIJO NEMŠKO, V PRESTOLNICI PA ITALIJANSKO. A RESNIČNOST JE MNOGO BOLJ ZAPLETENA. IN PONEKOD BOSTE NALETELI TUDI NA TRI JEZIČNE TABLE IN NAPISE, KI SO PRISPEVEK K OHRANJANJU NAJSTAREJŠEGA JEZIKA V ALPAH- LADINŠČINE.

DANES JE AVTONOMNA PROVINCA OAZA SREDI KAOTIČNE ITALIJE. GOSPODARSTVO CVETI. SKORAJ NI BREZPOSELNOSTI IN VSE VEČ JE USPEŠNIH MALIH IN SREDNJI PODJETIJ, KI IZVAŽAJO V EVROPO.

VSAKO LETO SE ZA PRVI MAJ, TUKAJ V NAD SCHAFFLU, ZBERE VSA JABOLČNA SMETANA DEŽELE.

DEŽELA JE JABOLČNI VRT EVROPE. VSAKO DESETO JABOLKO V EVROPSKI UNIJI JE ZAGOTOVO ZRASLO NA JUŽNEM TIROLSKEM. ENAJST SORT NOSI ZAŠČITENO GEOGRAFSKO POREKLO IN NA LETO JIH PRIDELAJO VEČ KOT OSEMSTO PETDESET TISOČ TON.

IDEALNA GEOGRAFSKA LEGA IN VEČ KOT TRISTO SONČNIH DNI V LETU, ZAGOTAVLJAJO DOBRO KVALITETO. MNOGA STOLETJA SO PRAV JABOLKA OMOGOČALA PREŽIVETJE TUKAJŠNJIH KMETOV IN IZVAŽALI SO JIH NA ŠTEVILNE DVORE PO EVROPI.

ORIGINALNA MEŠANICA KULINARIKE IN KULTURE PRIVABLJA ŠTEVILNE OBISKOVALCE. V GORATEM PREDELU, KJER ŽE SAM TEREN ONEMOGOČA RAZVOJ INDUSTRIJE JE TURIZEM TOLIKO POMEMBNEJŠI ZA PREŽIVETJE.

V DEŽELI, KI IMA PETSTO TISOČ PREBIVALCEV, VSAKO LETO ZABELEŽIJO VEČ KOT PETINDVAJSET MILIJONOV NOČITEV. TAKO POMEMBEN JE TUKAJ TURIZEM.

MERANO PREDSTAVLJA ZAČETEK DOPUSTOVANJA NA JUŽNEM TIROLSKEM. KO JE V TUKAJŠNJE TOPLICE ZAČELA PRIHAJATI KRALJICA SISSI JE POVZROČILA PRAVO MODNO MUHO MED EVROPSKIMI PETIČNEŽI.

A NI VSE ROŽNATO V PRAVLJIČNI DEŽELI. PREPIR MED MANJŠINAMA STAREJŠE GENERACIJE NISO POVSEM POZABILE IN PRISELJENI ITALIJANI SE VEČKRAT POČUTIJO ZAPOSTAVLJENI V LASTNI DRŽAVI. INTENZIVNA POZIDAVA NEKOČ NEOKRNJENIH OBMOČJI IN KLIMATSKE SPREMEMBE, ODPIRAJO ŠTEVILNA VPRAŠANJA ZA PRIHODNOST.

DOBRODOŠLI TOREJ V PROVINCI, URADNO Z DVOJIM IMENOM. ALTO ADICE ZUP TIROL. A GLEDE NA VEČINOMA NEMŠKO GOVOREČE PREBIVALSTVO BO ČISTO V REDU, ČE REČE LE ZUT TIROL UND GRÜS GOTT. ULICE PO DEŽELI IMAJO SICER POVSOD ITALIJANSKA IN NEMŠKA IMENA. A NJENI PREBIVALCI NISO ZARES AVSTRIJCI, NITI ZARES ITALIJANI. SO ENOSTAVNO JUŽNI TIROLCI. PRAV POSEBNA VRSTA. PAMETNI LJUDJE, KI SO ZNALI ZDRUŽITI NAJBOLJE IZ OBEH SVETOV.

JUŽNO TIROLSKA PRESTOLNICA JE ENO NAJBOLJ VROČIH MEST ITALIJE, KJER POLETI TEMPERATURA MIRNO ŠVIGNE ČEZ ŠTIRIDESET STOPINJ CELZIJA.

BOLZANO JE NA DRUGEM MESTU PO KVALITETI ŽIVLJENJA V ITALIJI. PRVI JE SOSEDNJI TRENTO. OZKE BAROČNE ULICE, ŠTEVILNE CERKVE IN PALAČE IZ HABSBURŠKEGA OBDOBJA VMES PA ODLIČEN KAPUČINO SO DOBRA IZTOČNA TOČKA ZA ZAČETNIKE TEČAJA IZ ITALIJANSKO AVSTRIJSKE KULTURE.

BOLZANO SE LAHKO POHVALI TUDI Z IZVRSTNIMI MUZEJI, MED KATERIMI JE NAJBOLJ ZNAN ARHEOLOŠKI MUZEJ JUŽNE TIROLSKE. TU POČIVA NAJSTAREJŠI PLANINEC SVETA.

KOLIKO HRUPA ŠE VEDNO OKOLI ČLOVEKA, KI JE V ZAČASA ŽIVLJENJA BIL PET CENTIMETROV NIŽJI IN NE POVEM KOLIKO KILOGRAMOV LAŽJI OD MENE. ÖTZI JE VEČ KOT PET TISOČ LET STARA PRAČLOVEŠKA MUMIJA, KI SO JO NAŠLI V LEDENIKU V OTZTALSKIH ALPAH BLIZU MEJE Z AVSTRIJO. NAJSTAREJŠE NARAVNO MUMIFICIRANO TRUPLO, KI V BOLZANO VSAKO LETO PRIVABLJA NA TISOČE LJUDI, POČIVA V LEDENI KOMORI NA MINUS SEDEM STOPINJ CELZIJA. ČE SE SLUČAJNO KARKOLI ZGODI TUKAJ V MUZEJU, IMAJO POSEBNO LEDENO KOMORO ZA ÖTZIJA, ZA VSAK SLUČAJ PRIPRAVLJENO TUDI V SPLOŠNI BOLNIŠNICI V BOLZANU.

ÖTZIJEVA OBLEKA, ČEVLJI IN OROŽJA SO PRINESLI MNOGO NOVIH SPOZNANJ O ŽIVLJENJU LJUDI IZ ČASA, KO ŠE NI BILO PISNIH DOKUMENTOV.

LEDENI ČLOVEK IZ BOLZANA PRIVABLJA RAZISKOVALCE VSEGA SVETA. LAURA JE PRIŠLA IZ ANGLIJE. ÖTZI JE KONSTANTO PODVRŽEN ANALIZAM IN VSAK LETO POSTREŽE S ČIM NOVIM.

GRE TOREJ ZA PRVI POZNANI UMOR IZ ZGODOVINE ČLOVEŠTVA? SERIJA SKRIVNOSTNIH SMRTI LJUDI POVEZANIMI Z MUMIJO JE PRED LETI SPROŽILA TUDI TEORIJO ÖTZIJEVEGA PREKLETSTVA. PO DRUGI STRANI, NA STOTINE ZNANSTVENIKOV, KI SE DNEVNO UKVARJAJO Z NJIM, ŠE KAKO ŽIVIH IN ŽIVAHNIH. LETOS SO OBJAVILI ŠE ENO SENZACIJO. PRVO GENSKO ANALIZO, KI JE OMOGOČILA, DA LEDENEMU ČLOVEKU ZARES POGLEDAMO V OBRAZ.

DOLOMITI NISO GORSKA VERIGA. SO POSAMEZNI VRHOVI, KI SE DVIGAJO MED ADIŽO IN REKO PIAVO TER SO POMEŠANI Z DRUGIMI GORAMI. ČE JIH VIDIŠ OB SONČNEM VZHODU, ŽARIJO NENAVADNO OGNJENO ROZA. POVSEM DRUGAČE KOT OSTALI VRHOVI. DOLOMITI SO PRAVZAPRAV PRASTARI KORALNI KLIFI.

IN S TEM SO NASTALI NA ENAK NAČIN, KOT KAKŠNI ATOLI V KARIBSKEM MORJU. SVOJE IME DOLGUJEJO DOLOMIEJU, KI JE PRVI RAZISKAL MINERAL DOLOMIT. LATINCI SO JIM OD NEKDAJ PRAVILI BLEDE GORE, ZARADI NJIHOVE SVETLE BARVE. OD LETA 2010 SO DOLOMITI POD UNESCOM, KOT DEL SVETOVNE KULTURNE DEDIŠČINE. A NE GLEDE NA TO, KAKO ŽARIJO GORSKI VRHOVI V VEČERNEM SONCU, NJIHOV SIJAJ ZBLEDI V PRIMERJAVI Z MINERALI IN POLDRAGIMI KAMNI IZ NAROČJA GORA. MINERALI SO VIDNA ZGODOVINA NAŠEGA PLANETA IN TUDI V MUZEJU V TASCHENU JE NA OGLED SKRITI SVET KAMNOV, KI JIH JE ODKRIL LEGENDA PAUL FISCHNALLER.

SEDAJ BOMO OSVOJILI GRAD SIGMUNDSKRON ALI FIRMIANO PO ITALIJANSKO IN TO NAM NE BO USPELO BREZ PRIMERNE OBUTVE, NAMREČ NA GRADU JE ZNAMENITI GORSKI MUZEJ, KI GA JE POSTAVIL NAJBOLJ ZNAN ALPINIST SVETA.

NIČ ZA FINE DAME V VISOKIH PETAH. MUZEJ JE OBLIKOVAN TAKO, DA SE KAR NAPREJ VZPENJAŠ IN SPUŠČAŠ. TAKO KOT NJEGOV POBUDNIK IN AVTOR REINHOLD MESSNER. JUŽNI TIROLEC, KI SE JE PRVI POVZPEL NA EVEREST BREZ DODATNEGA KISIKA. PRVI JE OSVOJIL VSEH ŠTIRINAJST OSEM TISOČAKOV. GRAD FIRMIANO JE EDEN OD ŠTIRIH MESSNERJEVIH MUZEJEV V DEŽELI, ZA KATERE PRAVI, DA SO NJEGOV PETNAJSTI VZPON NAD OSEM TISOČ METROV.

TU BLIZU JE ENA DRUGA ZNAMENITOST, KI JE POMEMBNA ZA TE KRAJE ŽE VEČ KOT PETSTO LET.

SANKT VIGIL JE MAJHEN IN SLIKOVIT KRAJ TAKOJ POD SAISSOM. TU NI TURISTOV IN PROMETA TER NIČ POMEMBNEGA NE GRADIJO. EDINO, KAR ROPOČE JE MLIN IN MAX JE MLINARJEV SIN. PRIHAJA IZ DRUŽINE Z NAJDALJŠO TRADICIJO V DEŽELI.

ČE IMA MAX DOBER DAN POTEM TI BO Z VESELJEM RAZKAZAL MLIN. V TRENUTKU SI SPET STOLETJA NAZAJ IN, KO SKAČE SEM IN TJA, MED ZAPLETENIMI MEHANIZMI SE MI ZAZDI, DA SEM PRIŠLA V DELAVNICO K DA VINCIJU, KI RAVNO IZUMLJA KAKŠEN STROJ ZA LETENJE.

EDEN GLAVNIH RAZLOGOV ZAKAJ MAX VZTRAJA VSA TA LETA IN SKORAJ DNEVNO ZAŽENE MLINE JE TA, DA LAHKO ŠE NAPREJ GOJI S TRUDOM OHRANJENE STARE SORTE ŽITA, KI SO ŽE DESETLETJA V NJEGOVI DRUŽINI.

MLINAR IZ SANKT VIGILA DANES MELJE SAMO ŠE ZA LASTNE POTREBE. KO JE RAZPOLOŽEN TUDI ZA DRUGE. HIGIENSKE KONTROLE IN NOVE TEHNOLOGIJE SO NAREDILE SVOJE. MAX JE ZADNJI V DOLINI MLINARJEV IN NITI POMISLITI NOČE NA DAN, KO SE BO TUDI NJEGOV ČUDEŽNI STROJ USTAVIL.

PREDEN ZAPUSTIM NAJVEČJO PLANOTO, PADEM NARAVNOST V ŠE ENO POSEBNOST. SENENO KOPEL.

ŠKOFI SO BILI V BRIXNU GOSPODARJI PROSTORA IN ČASA. PRETEKLOST NEKDANJE REZIDENCE BRIXENSENŠKIH ŠKOFOV, KI SO IMELI POSESTVA TUDI PRI NAS, TRETJEMU NAJVEČJEMU MESTU JUŽNE TIROLSKE, ŠE DANES TIŠČI V KOSTEH. BRIXEN IMA VEČ KOT ŠTIRIDESET CERKVA IN KAPEL.

KO V BRIXSNU PADE MRAK, MESTO POKAŽE POPOLNOMA DRUG OBRAZ.

BRIXEN JE KOT IZ ŠKATLICE SAMO NA POVRŠJU. PRAVO SRCE MEST UTRIPA NIŽJE SPODAJ POD ZEMLJO V MRAČNIH KLETEH. OD LETA 1980 TU DELUJE NAJBOLJ POZNANO NEODVISNO GLEDALIŠČE DEŽELE IN VABI NA KABARET, JAZZ, SATIRO, KOZAREC VINA IN OBVEZEN TOAST.

RAZTRESENI SO PO VSEJ DEŽELI IN BREZ DOLOČENEGA REDA. MOGOČNI GRADOVI KOT SO JUVAL, SCENA, TROSTBURG. KOT, DA BI NEK ARHITEKT S POSEBEJ BUJNO DOMIŠLJIJO SKUŠAL USTVARITI SREDNJEVEŠKI DISNEYLAND. TU SO PISALI EVROPSKO ZGODOVINO. MED NJIMI SO BILE TUDI ŽENSKE.

UJEDE SO ARISTOKRATI GORA. SOKOL SELEC JE NAJHITREJŠA ŽIVAL NA SVETU. PRI STRMOGLAVLJENJU LAHKO DOSEŽE DO TRISTO DVAJSET KILOMETROV NA URO. OB PTIČJI KLINIKI NA GRADU TIROL JE SAMO EDEN OD PACIENTOV, KI OKREVAJO PO POŠKODBI.

KLINIKA NA LETO SPREJME OKOLI DVESTO PETDESET RANJENIH PTIC. LE SLABA POLOVICA SE JIH VRNE NAZAJ V SVOJE KRALJESTVO.

TRENUTNO JE TUKAJ NA NEGI OSEMDESET PTIC IN, ČE BODO IMELE SREČO BO VEČINA SPET LAHKO ODLETELA V NARAVO.

OLI JE DANES IMEL SVOJ DOBER DAN IN PRVIČ ZLETEL PO POŠKODBI NA KRILU.

VAL GARDENA JE TUDI PRI NAS DOBRO POZNANO SMUČARSKO SREDIŠČE. SICER PA DOLINA, KI JE BILA DOLGA STOLETJA ZELO, ZELO IZOLIRANA. NO IN TAKO SE JE LAHKO TU OHRANILA ZANIMIVA SKUPNOST S SVOJIM JEZIKOM. TO SO LADINCI.

NEKOČ JE BILA VSA JUŽNA TIROLSKA LADINSKA. NAJSTAREJŠI JEZIK DEŽELE, KI JE OSTANEK LJUDSKE LADINŠČINE IZ PETEGA STOLETJA, GOVORI LE ŠE TRIDESET TISOČ LJUDI. DANES PA JE TRETJI URADNI JEZIK, POLEG NEMŠČINE IN ITALIJANŠČINE.

REZBARIJI IZ VAL GARDENE SO DANES SVETOVNO ZNANI IN TO JE OBRT, KI SE JE TU ZAČELA ŽE V SEDEMNAJSTEM STOLETJU.

MATTHIAS JE NAJMLAJŠI UMETNIK V SAINT ULRICHU IN NA MOJO PROŠNJO SE POGOVORIVA V PRELEPI LADINŠČINI.

NEKOČ SO REZBARJI UPORABLJALI SAMO LES Z DOMAČIH GOZDOV. DANES PRIHAJA PREDVSEM IZ BALKANA. MATTHIAS IMA NAJRAJE LIPOVEGA, KER JE NAJSVETLEJŠI IN ENOSTAVEN ZA OBDELAVO.

VEČINA IZDELKOV LADINCI IZ VAL GARDENE PRODAJO V SVET. TUDI V ZNANE GALERIJE V VELIKO BRITANIJO IN ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE.

ČE RES OBSTAJA TISTA PRAVLJIČNA DEŽELA ZA DEVETIMI GORAMI JO ZAGOTOVO IMAJO JUŽNI TIROLCI. PA ČEPRAV JE VČASIH PRAVLJICA Z NAPAKO. GORE, VODE IN GRADOVI SO TU, A NEKDO JE DO NJIH SPELJAL ŽIČNICE IN CESTE. JUŽNI TIROLCI SO NEKOČ BILI REVNI KOT CERKVENA MIŠ, DANES SO LAHKO VZOR CELI ITALIJI. SO PRIJAZNI, A POLNI NASPROTIJ. TOPLI IN VEDNO PRIJETNA OSVEŽITEV. MENI SE VEDNO ZDIJO KOT GORA, KI SE JE SPREMENILA V LJUDI. ŠELE, KO SE PREMAKNEŠ POSTANEJO ZANIMIVI IN, KO SE OBRNEŠ ODKRIJEŠ NOV OBRAZ.