Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 1. 7. 1991

Dober večer! Dnevnik je Dnevnik, pravijo, zato smo prekinili tiskovno konferenco v Cankarjevem domu, vendar ne boste prikrajšani za vsebino, saj jo bomo povzeli kasneje. Torej, po petih dneh agresije smo do pred poldrugo uro že mislili, da je šesti dan naposled tega strahu konec, toda takrat, prav takrat so se v Postojni, Krškem in Slovenj Gradcu oglasile sirene, ki napovedujejo morebitni letalski napad. Ljudje so šli v zaklonišča. Hkrati se je vnelo streljanje med TO in helikopterjem, ki je na Vrhniki ranil žensko. Nad Sevnico in Novim mestom so zagledali nizko leteči letali. Prav takrat so se štirje desantni helikopterji dvignili iz Cerkelj in poleteli proti Krakovskemu gozdu. Prav takrat so teritorialci v Novi vasi pri Opatjem selu ubili poveljnika stražnice, ki je s topom strahoval vas, dva vojaka pa so ranili. Helikopterji so povečini uporabljali oznake Rdečega križa. Sicer se je pa o vsem tem pred par minutami naša sodelavka, Lidija Hren, pogovarjala z obrambnim ministrom, Janezom Janšo.

Kaj bi se lahko zgodilo, če premirja ne bo?
Lahko se nadaljuje to konfliktno stanje, s tem, da moram povedati, da v tem trenutku enote TO in organov za notranje zadeve, držijo na ozemlju Slovenije v blokadi preko 500 tankov in oklepnih transporterjev in da to ne predstavlja kakšne večje nevarnosti, ker je to pod kontrolo. Za bati se je edino uporabe skrajnih represivnih sredstev, to se pravi, vojaškega letalstva. Okrog tega pa smo že včeraj zahtevali mednarodne garancije, ker mi ne razpolagamo s sredstvi, s katerimi bi se lahko zaščitili pred takimi skrajnimi represivnimi posegi. Sami ste torej videli, da res še ni čas, da bi si lahko oddahnili. Pa smo že mislili, da je. Potem, ko so trije zahodni ministri spet odločilno posredovali, kar bomo kasneje podrobneje pokazali, zdaj pa poglejmo, kaj je o svojih pogovorih z njimi v Zagrebu, povedal predsednik Kučan. Milan Kučan je povedal, da so se zgodaj zjutraj v Zagrebu s trojico zunanjih ministrov pogovarjali zlasti o razlagi odgovorov na tri predloge ES, postavljene na prvem srečanju v Zagrebu.
Ko je dvanajsterica zelo precizno argumentirala, zakaj vztraja na paketu in kakšne bodo posledice, če pristanka vseh strank v Jugoslaviji ne bo, nam je bilo rečeno tudi to, da ne želi trojka, oziroma dvanajsterica, da bi izbrisali odločitve, ki se nanašajo na Slovence, ki smo jih sprejeli, da pa zahtevajo, da ne sprejemajo novih odločitev o uveljavitvi samostojnosti, oziroma za uveljavitev deklaracije o samostojnosti. Želijo umik oboroženih sil v kasarne, zahtevajo suspens samo za tri mesece, da bi mi in oni lahko videli vse implikacije razpleta krize, po treh mesecih, to je njihova formulacija, ste vsi svobodni. Priznal je pravico slovenskega in hrvaškega naroda, da razglasita svojo samostojnost. Gre dvanajsterici za legalno pot, za mirno prihodnost in ureditev razmerij med jugoslovanskimi narodi, oziroma republikami. Verjamejo, da je to način, da se izognejo vojni, državljanski vojni, ne zahtevajo, da se odrečeta Slovenija in Hrvaška, legitimnim težnjam svojih narodov, iščejo samo mirno rešitev. Brez nadzora tujih, civilnih in vojaških opazovalcev, ne bo premirja, je menil Kučan. Trajnega miru v našem delu Evrope pa ne, dokler ne bo JA trajno izključena iz političnega dogajanja.
Predsedstvo, ki se je po 45- dnevni blokadi danes prvič sestalo pod vodstvom Stipeta Mesića, je pravzaprav samo povzelo sinočnje predloge Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve. Najbolj problematičen je sklep državnega vrha, po katerem je potrebno omogočiti neovirano delovanje zveznih organov v zvezi z opravljanjem carinskega nadzora ter drugih del, ki so v pristojnosti federacije. Predsedstvo je očitno zaobšlo včerajšnji dogovor slovenskega vodstva z Markovićem, sicer pa omenjena zahteva državnega vrha tudi ni v skladu z zahtevami ministrov dvanajsterice. Slovenija naj bi namreč kljub moratoriju izvrševanja deklaracije o samostojnosti, zadržala novi vzpostavljeni carinski režim, kar je danes v Beogradu potrdil tudi Stipe Mesić. Predsedstvo je med ostalim zahtevalo brezpogojno prekinitev spopadov, osvoboditev ujetnikov, tako na strani vojske, kot tudi pripadnikov zveznega policijskega ministrstva ter organov republike Slovenije. Poleg takojšnje deblokade in vračanja materialnih sredstev, Predsedstvo zahteva vrnitev oboroženih sestav v matične lokacije ter vračanje vojske v garnizone, oziroma v vojašnice. Problem nastaja zaradi včerajšnjega dogovora z Markovićem, da naj bi se umik enot opravil po pogajanjih ustreznih komisij slovenske vlade in Markovićevega kabineta, ki za enkrat omenjene sestave še ni imenoval. Na sejo Predsedstva ni bilo Vasilja Tuporkovskega, menda zaradi bolezni, ter Janeza Drnovška. Stipe Mesić je na današnji dopoldanski tiskovni konferenci dejal, da sicer nima informacij, kdaj bo Drnovšek prišel na sejo, vendar po njegovem ni več razlogov, da Drnovšek ne bi prihajal na Predsedstvo ter problematiziral svoje članstvo v državnem vrhu. Markovićev kabinet bo moral pojasniti svojo vlogo pri uporabi orožja v Sloveniji, je napovedal Mesić, ki namerava ugotavljati odgovornost vseh strani v spopadu, še posebej pa omenja generalštab.

Gospod Mesić je na svoji prvi tiskovni konferenci izjavil, da zdaj ni več razlogov, da se ne bi udeleževali sej Predsedstva, slišali smo, da je trojka, ki je bila tukaj, zahtevala, posebej menda gospod Poss, da se udeležujete sej Predsedstva Jugoslavije, vi pa ste pred dnevi skupščini poslali izjavo, da naj vas razreši. Kako je zdaj? Boste šli v Beograd ali ne? Res je, zadeva je še malo odprta, dokler je skupščina formalno ne potrdi. Moje pismo je, če tako rečem, poslano predsedniku, na nek način smo tudi dogovorjeni, da bomo skoordinirali to, kdaj gre v skupščino, da ne bi, bi rekel, povsem zaprli vrat ali pa maneverskega prostora in do takrat še vedno delujem, tako, individualno, tudi še delno v okviru te funkcije, ampak, torej, ne na sejah Predsedstva, ampak pri razreševanju političnih problemov in, ne samo političnih zdaj več, doma in v tujini. Tako, da mislim, da je pametno, da se torej ta končna odločitev sprejme, ko se bo razčistilo, kakšna je pravzaprav zdaj situacija po zadnjih dogodkih, po teh spopadih, po pogajanjih, ki jih trenutno vršimo in potem konstatiramo to novo situacijo in hkrati tudi dokončamo to potezo.
Ali mislite, da bo vojska drugače ravnala zdaj?
Mislim, da ne bo mogel obvladovati situacije, oziroma Predsedstva, namreč predsednik, mislim, da bi bi bilo, torej, pogajanja, do katerih vsekakor mora priti zdaj v prihodnosti, treba zasnovati drugače, na bolj enakopraavni osnovi, ne v poziciji, kjer smo avtomatsko preglasovani. Ker pravzaprav že startamo z izhodiščne pozicije, iz katere bomo izgubili. Mislim, da to enostavno ne gre več. To pomeni, da je pravzaprav to konstituiranje Predsedstva nam v škodo.
Pravzaprav, dajmo rajši tako, da zdaj skoraj nima več nobenega smisla. Ravno v teh dneh, v tej situaciji. Bojim se, da so nekateri preveč pričakovali od tega, zlasti predstavniki Evropske skupnosti, ki so takšen pomen pripisovali temu konstituiranju. Razumem pa, da predsednik zvezne vlade, Marković, želi, oziroma si je želel, da se Predsedstvo konstituira, ker s tem bo on formalno razbremenjen velike odgovornosti, ki je pravzaprav zdaj skoncentrirana samo na njem. Zdaj bo formalna odgovornost pač tudi še na nekom drugem, to je na predsedniku Mesiću. Sporočili so, da bo v petek razširjena seja Predsedstva, na katero so vabljeni razen zveznih voditeljev tudi republiški predsedniki. Rekli smo torej, da je trojka Poss, De Michelis in Van den Brook, opravila odločilno potezo za tisto, pri čemer smo zdaj. Kot pa smo slišali iz Beograda, se že pojavljajo dvomi, ali bosta prvi dve točki zares izpeljani kot je dogovorjeno. Zato poglejmo, kaj so ministri zahtevali in dobili, preden so odšli. V zadnji 48- tih urah je bila Jugoslavija v središču pozornosti EGS- a. V teh urah sta bila namreč tu dva obiska trojke Skupnosti in šele drugi krog, ki je trajal 13 nočnih ur, se je končal, vsaj za zdaj, uspešno. Nizozemski, luksemburški in italijanski zunanji minister, so najprej odpotovali v Beograd na pogovore k srbskemu predsedniku Miloševiću in jugoslovanskemu premierju Markoviću, potem pa so opazovali, kako je okrnjeno Predsedstvo Jugoslavije končno le soglasno izvolilo Stipeta Mesića za predsednika Predsedstva. S tem je jugoslovanska stran izpolnila enega izmed treh pogojev Skupnosti za rešitev sedanje krize. Spomnimo se še drugih dveh pogojev. Trimesečna zamrznitev uresničevanja deklaracije o neodvisnosti Slovenije in Hrvaške, pa umik vojska v vojašnice. Trojico je pot znova vodila v Zagreb, znova na pogovore s slovenskim predsednikom Kučanom in hrvaškim voditeljem Tu}manom. Od njiju je dobila pismeno zagotovilo, hkrati pa tudi njuni prošnji.

Kanclerju Kohlu na današnji tiskovni konferenci, katere del je posvetil tudi Jugoslaviji, ni bilo ravno lahko obdržati ravnotežja med tistim, kar naj bi bilo skupno stališče Evropske skupnosti ter pritiskom, ki prihajajo predvsem iz strank in parlamenta, ki sta oba bistveno bolj kot vlada, naklonjena nadaljni osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške. Vendar pa se je kancler po drugi plati izognil neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali bi Zvezna republika, če pogajanja v prihodnjih treh mesecih ne bi privedla do oblikovanja konfederalne in demokratične Jugoslavije, priznala neodvisnost Slovenije in Hrvaške, bolj izognil kot ne, ko je dejal, da bi bilo treba v takšnem primeru razmisliti kajpak tudi o drugih rešitvah. Še preden je kancler dobro končal svojo tiskovno konferenco, je o razmerah v Jugoslaviji razpravo začel zunanjepolitični odbor nemškega Bundestaga, kjer so politiko vlade in Genscherja grajali z druge strani, češ da se je preveč vezala na podporo jugoslovanskim osrednjim oblastem. V tem duhu se je odbor brez dlake na jeziku zavzel ne samo za umik vojske v vojašnice, marveč tudi za priznanje neodvisnosti Slovenije in Hrvaške v primeru, če bi jugoslovanska vojska še hotela nadaljevati operacije proti obema republikama. Nemški zunanji minister Hans Dietrich Genscher je medtem že pripotoval na pogovore v Beograd. Tu ga vidimo v družbi z Budimirjem Lončarjem, pogovarjal se je tudi že z Antejem Markovićem, beseda pa je tekla o postopku Evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki se je začel, kot smo slišali, na Dunaju. Genscher je namreč predsedujoči ministrskemu svetu Eropske konference in se bo jutri sešel tudi s predsednikom Kučanom. Zdaj pa na hitro preletimo, kaj se je poleg omenjenih večernih incidentov še dogajalo danes, kako poteka umik vojske v vojašnice, kaj dela Teritorialna obramba. Nekajurna pogajanja z vodstvom tankovske enote, ki je vkopana ob letališki stezi na Brniku, za enkrat niso obrodila sadov. Nekaj po 14. uri so dosegli le dogovor, da vojaki JA ne bodo streljali na komisijo Uprave za notranje zadeve in Adrie med ogledom in ocenjevanjem škode poškodovanih letal in objektov. Med kratkim pogovorom med vodjo te enote, ki je sam prišel preverit, kaj dela komisija, je bilo iz njegove redkobesednosti razbrati, da dogovora še ne moremo pričakovati kaj kmalu, oziroma, da bi to naše edino letališče kmalu oživelo. Po že osvobojenem mejnem prehodu Jezersko so okoli petih popoldne tudi karavanški in ljubeljski mejni prehod zapustile okupacijske enote. Informacij o pogajanjih s Podkorena in Rateč še ni. In še informacija o helikopterju vojaškega Rdečega križa, ki naj bi pred eno uro razburil Kranjčane. Pristal je v kranjski kasarni in nato tudi odletel. Kasneje so nekateri občani poročali o strelih, vendar to ni preverjeno. Kolona oklepnih vozil, ki je ponoči odšla z Medvedjeka, še vedno stoji pred blokado v Krakovskem gozdu. Iz nje je pobegnilo pet vojakov, že ves dan pa potekajo nekakšni dogovori, katerih rezultat je za enkrat neznan. Je pa tam za enkrat relativno mirno. Bolj napeto je okrog Mokronoga, kjer starejši vodnik Grujević, ki je včeraj ustrelil in ranil svojega nadrejenega, še vedno grozi, da bo razstrelil ali spustil v reko Mirno več kot sedem in pol milijona litrov goriva, ki se nahaja v tamkajšnjem vojaškem skladišču. Gre za diesel in super bencin, ki bi lahko povzročila pravo ekološko katastrofo, obstaja pa tudi možnost požara, saj je bencin lahko hlapljiv. Ta skladišča so povsem polna, to je zagotovil slovenski vojak, ki je danes prebegnil iz skladišča in je že omenjeni vodnik nanj tudi streljal. Tu je ogroženih od pet sto do tisoč ljudi, ki so doživeli še poseben obisk. Od pol šeste do šeste sta jih namreč dva galeba petkrat preletela v nizkem letu, tako, da je bil sprožen alarm, v pripravljenosti pa so tudi gasilci in reševalci. V SV Štajerski mineva dan relativno mirno, prišlo pa je do manjših incidentov. Največ zaskrbljenosti povzročajo med ljudmi preleti s helikopterji. Eden izmed njih z oznako RK je večkrat poletel iz Pivole pri Hočah, kjer je skladišče streliva, do kasarne Franc Rozman Stane v Mariboru. V tej isti kasarni občasno prižigajo motorje vozil, vojaki pa nadaljujejo z vkopavanjem. Medtem v obmejnih krajih potekajo pogajanja med vojaki TO in JA. V Dravogradu so bila današnja pogajanja neuspešna, nova pa naj bi se pričela pred pol ure. V Središču ob Dravi je opaziti manjše premike vojaške kolone. Vojaki se vkopavajo, kljub prepovedi gibanja, pa so s hrvaške strani do kolone pripeljala štiri vojaška vozila. Večino magistralnih cest v SV Sloveniji je za promet še vedno zaprta, prevozna pa je cesta Maribor- Jurij in po tej poti je tudi najlažji prehod v Avstrijo.
Na Škofijah že dve uri čakamo na razplet dogodkov. Ob približno 17. in 15 minut je prišla zamenjava za poročnika Zorana Šakleva. Videli smo pitgaver, s katerim se je pripeljal novi vojaški starešina. Od tedaj vlada na Škofijah pričakovanje, kakšnih drugih obvestil s strani vojakov na mejnem prehodu nimamo. Na Fernetičih je tudi še vedno napeto, vendar je pat pozicija tam. Pogajanja so se ob desetih neuspešno končala in vojska čaka navodila z vrha. Ponavljam, tudi tam je stanje zelo napeto. Zdaj kličemo Tanjo Starič, ki v CD spremlja tiskovno konferenco ministra Janše. Videli bomo, kaj je minister povedal še, odkar smo začeli Dnevnik, Tanja, imaš besedo.

Gospod Pregelj, kdo je torej kriv za prelivanje krvi v Sloveniji? Po mojem mnenju bodo to morale pokazati temeljite objektivne analize, seveda, takšno moje stališče ne zmanjšuje moje ogorčenosti nad agresijo, ki se te dni izvaja nad Slovenijo. Ali je zvezna vlada na svoji seji sprejela sklep za vojaško intervencijo v Sloveniji?
V nobenem primeru. Vsekakor je zvezna vlada na svoji seji bistveno izboljšala tekst odlokov, kajti prvobiten tekst odlokov je bil, da se v celoti zapro vse meje. Takšen predlog smo dobili na mizo. Nočem s tem reči, da podpiram odloke, takšne, kot so bili sprejeti. Govorim o tem, da so pač ti, v narekovajih recimo temu, lažji odloki, plod težkih prizadevanj na sami seji vlade. Poleg tega je vlada na vztrajanje nekaterih njenih članov, sprejela sklep, da je potrebno ta odlok uresničiti izključno po mirni poti.
To pomeni, da vojaški vrh deluje v Sloveniji povsem samovoljno, brez privolitve zvezne vlade?
Vsekakor.
Vi torej pravite, da niste vedeli za vojaško agresijo, ki je bila storjena, oziroma, ki je narejena v Sloveniji? Ne čutite se niti malo krivega? Vidite, te razprave o krivdi na ta način nisem pripravljen sprejeti. Vse moje bivanje v Beogradu in tudi odhod iz Beograda je bilo vseskozi koordinirano s slovenskim državnim in političnim vodstvom.
Bi ponovno, če bi seveda slovenske oblasti v to privolile, sodelovali v Markovićevi vladi?
Ne. Gospod Pregelj, poglejte, zdaj se je ponovno konstituiralo Predsedstvo Jugoslavije, ki naj bi prevzelo nekako vlogo vrhovnega poveljnika nad JA. Ali menite, da se bo razmerje sil zdaj v Jugoslaviji spremenilo? Bo Predsedstvo torej prevzelo vrhovno komando nad JA ali ne?

Po za zdaj še delnih podatkih Republiškega sekretariata za delo, je bilo danes delo po vsej Sloveniji moteno. Svoje obrate je zaprlo preko 70 podjetij in zasebnikov, v službe pa ni prišlo nekaj tisoč ljudi. Osnovni razlog za to je bližina vojašnic in drugih vojaških objektov. Zaradi blokad na cestah pa so moteni tudi transport, dovoz surovin, manjka tovornjakov. Kot kažejo podatki, je bilo najbolj pereče na Štajerskem. V Celju, denimo, ni delalo 21 podjetij in obrtnih obratovalnic. V Murski Soboti je z dela izostalo sedem tisoč delavcev, večinoma Murinih, ponekod pa so podjetja delala le z nekaj desetinami zaposlenih. Zaradi zapore mostu v Ormožu, niso mogli na delo niti zaposleni iz sosednje Hrvaške. Škoda, ki bo zaradi vojnih razmer prizadela slovensko gospodarstvo, je za enkrat še neizmerljiva, bo pa vsekakor katastrofalna, ne le v proizvodnji, ampak tudi v trgovini, turizmu in storitvah. Zaradi vojne so zaprle svoja vrata tudi nekatere občine in seveda vrtci. nekateri tudi zato, ker za otroke nimajo primernih zaklonišč, drugi pa zaradi bližine bojišč. Občine so v teh primerih organizirale celodnevna dežurstva v drugih vrtcih in šolah. Težave s preskrbo, ki smo jim bili priča prva dva dneva vojne, prvih 48 ur je menda najtežjih, so se danes umirile. Na Republiškem sekretariatu za tržišče in splošne gospodarske zadeve ocenjujejo, da je dostava naftnih derivatov in osnovnih prehrambenih izdelkov, potekala dobro. Tudi težave pri dobavi kvasa na Primorsko so rešili. Le v Posavju so zjutraj omejili prodajo osnovnih proizvodov, potem pa so, podobno kot v petek v Tržiču, sprostili občinske rezerve. Tudi odkup mleka in mesa sta se delno umirila. Republiški IS je dopoldne že začel urejati razmere po prekinitvi vojaških spopadov in odpravljati posledice. Ministrstvo za šolstvo je tako vse šolske dejavnosti, izpite, vpise, preložilo na jesen, to je na zadnji teden avgusta. Vlada je med drugim tudi sklenila, da sta letos 4. julij in 22. julij še praznika. Življenje teče naprej tudi po svetu, čeprav se prav povsod, brez izjeme, na prvem mestu in obširno, ukvarja s Slovenijo. Vendar se dogaja še kaj. Poglejmo na kratko. V Pragi so s podpisom listine tudi uradno razpustili Varšavsko zvezo, politično in vojaško organizacijo, ki jo je pred 36. leti ustanovilo šest vzhodno evropskih držav. Voditelj Češkoslovaške federacije, Vaclav Havel, je dogodek označil kot konec ideološke razdeljenosti Evrope in kot začetek nove svetovne ureditve. Sovjetski parlament je sprejel zakon o denacionalizaciji velikih državnih podjetij in posesti. Konservativni poslanci so dosegli, da v zakonu niso zajeta podjetja iz strateških vej gospodarstva. Zakon omogoča prodajo državne lastnine delovnim kolektivom, pa tudi posameznikom. Denacionalizacijo naj bi v Sovjetski zvezi izpeljali do konca leta 95. Sovjetska tiskovna agencija je potrdila, da se bosta ameriški in sovjetski predsednik, Busch in Gorbačov, sešla 17. julija v Londonu. Srečanje voditeljev bodo pripravili ob vrhunskem zasedanju sedmih najbolj razvitih držav.
Toliko v 2. Dnevniku, 3. bo na sporedu nekaj čez 22. 00. Lepo pozdravljeni!