Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 10. 6. 1991

Za predsednikom vlade, Lojzetom Peterletom, ki je bil tukaj v soboto, je danes popoldne prispel na tridnevni obisk v Rim predsednik predsedstva slovenske republike Milan Kučan. Spremlja ga zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Slovenski predsednik se je ob pol petih sestal s predsednikom italijanske vlade, ob pol osmih pa se bo srečal z drugim človekom italijanske socialistične stranke Juliem Damatom. Na današnjih pogovorih v palači Ki Ji je sodeloval tudi jugoslovanski ambasador Dušan Štrbac. Prišli smo sem z namenom, da ljudem, ki odločajo o italijanski politiki, predstavimo tudi slovensko resnico o Jugoslaviji in utemeljimo svojo odločitev. Sogovornik je poslušal pazljivo, očitno je dobro informiran o vseh teh stvareh. Njegov odgovor je najkrajše rečeno bil, da je Jugoslavija zaenkrat mednarodni subjekt in nas veže vrsto načel in pogodb na to državo, ko se bodo v njej dogodila nova dejstva. Upam, da se bo to zgodilo po mirni poti. Tudi potem, ko bo Slovenija že razglasila formalno svojo samostojnost, bo Italija seveda ravnala v skladu z dogovorom v dvanajsterici, bo pa poskušala na ta dogovor vplivati. Je pa seveda razumljivo, da imamo mi velik interes, kakšen bo ta vpliv in kakšna bo odločitev. Italija je naša edina soseda, ki je v dvanajsterici. Je edina, ki je v NATO paktu. In z njo imamo po kvantiteti drugo največjo trgovinsko menjavo in končno imamo na obeh straneh manjšine, torej veliko več razlogov za to, da vemo kako se bo Italija obnašala, ko bomo formalno razglasili svojo samostojnost. Nauk iz tega bi bil, koliko večji bo napor Slovenije, da svoja razmerja z drugimi republikami in z zveznimi oblastmi v Beograd uredi sporazumno in demokratično, toliko večje bo razumevanje in pripravljenost za sodelovanje tudi na tej strani. Osrednji dogodki jutrišnjega dne so sprejem pri predsedniku Italijanske republike Francescu Posegi, sestanek z Demikelisom in tiskovna konferenca v središču tujega tiska.
Če je verjeti avstrijskemu tisku, bolj točno dunajskemu profilu, potem bo Slovenija 17. junija od te sosednje države, uradno zahtevala priznanje svoje neodvisnosti. Tako je za ta častnik izjavil Dimitrij Rupel in dodal, da bo zato obiskal vse, ali skoraj vse evropske države. tretji slovenski ambasador, sicer član predsedstva Jugoslavije, Dr. Janez Drnovšek, pa je bil danes v Ženevi.
Današnje Ženevsko srečanje visokih političnih osebnosti, iz šestih srednjeevropskih in vzhodnih držav, z več kot 100 poslovneži, na katerega so povabili tudi slovenskega predstavnika v Zveznem predsedstvu, Dr. Janeza Drnovška, je bilo predvsem priložnost za prikaz ekonomskih perspektivnosti držav, ki uveljavljajo politične reforme in tržno gospodarstvo. Zanimanje tujine za sodelovanje z nekdanjimi pripadnicami vzhodnega bloka in previdnost, ki jo zaradi naše notranje krize kaže za poslovanje z jugoslovanskimi partnerji, dajeta vtis o vpadanju perspektivnosti jugoslovanskega trga. Taka podoba je po mnenju Dr. Janeza Drnovška dolgočasna. Poslovnežem, ki so postavljali vprašanja o možnih poteh reševanja jugoslovanske notranje politične krize, je pojasnil nekatere nove pobude, kot je sarajevsko srečanje šestih predsednikov, ki je omogočalo osnovo za naslednje pogajalske faze. Tudi razglasitev samostojnosti Slovenije ne povzroča več odporov. Dokaz temu je beograjsko srečanje slovenskih in zveznih predstavnikov, na katerem so govorili o reševanju taktičnih problemov v zvezi z neodvisnostjo naše republike.
V političnem sodelovanju, v forumu, znotraj katerega v Evropski skupnosti usklajujejo zunanje politične akcije, so včeraj oblikovali, danes pa objavili nov dokument o Jugoslaviji. Izraža namreč podporo novemu zasuku dogovarjanja med jugoslovanskimi republikami, v katerem se po zadnjem sestanku republiških predsednikov odpira, tako je rečeno, novo upanje, da bo jugoslovanska ustavna kriza rešena. Hkrati dvanajsterica izraža tudi pričakovanje, da se bo proces demokratičnega in mirnega dogovarjanja nadaljeval tako, da bodo postavljeni novi institucionalni in ustavni okviri bodoče Jugoslavije. Da bo zagotovljeno spoštovanje človekovih pravic, in da bodo ohranjene zunanje in notranje republiške meje. Kot je danes slišati iz dobro obveščenih komisijinih virov, imajo v skupnosti že finančno konstrukcijo za tiste 4 milijarde dolarjev, ki bi jih Jugoslavija dobila, če bi se republike dogovorile za sožitje znotraj jugoslovanskih meja. Skupnost naj bi prispevala le del teh sredstev, večji del pa bi, če bomo izpolnili zastavljene pogoje, dobili v mednarodnih finančnih institucijah in kot sorazmerno ugodna posojila mednarodnega trga kapitala. V Beograd je na krajši obisk pripotovala delegacija Evropske skupnosti, ki jo vodi direktor programa Fartom Gardi. Evropska skupnost naj bi s proračunskimi sredstvi, 200 mio EQ, podprla reformo gospodarstva, varovanje okolja, regionalni razvoj in komunikacije. Zvezni premie Ante Markovič je v Beogradu sprejel podpredsednika mednarodne banke za obnovo in razvoj Vilija Wapenhansa. Gost je poudaril, da banka popolnoma podpira Zisov program in da mu je pripravljena tudi finančno pomagati. Wapenhans je republike pozval, naj program sprejmejo in ga dosledno uresničujejo. Tanjug poroča, a bo predstavniški dom Ameriškega kongresa najverjetneje že jutri razpravljal o zakonskem predlogu, ki bi zamenjal znani Nixonov amandma. Predlog kongresnika Borebacherja ne predvideva le gospodarske pomoči demokratičnim delom Jugoslavije, pač pa tudi vojaško. Čeprav je na albanski splošni politični sceni marsikaj novega, pa vse kar zadeva deseti kongres vladajoče partije dela, je novo samo to, da ni nič novega. Partija se sicer nekako ločuje od države, vendar pa nič kaj ne kaže, da se bodo njeni vodilni funkcionarji kaj kmalu ločili, od vzvodov oblasti.

Pri Petrini, pa se je med postavljanjem eksploziva smrtno ponesrečil Jovan Karajica, mladenič srbske narodnosti. Preiskovalni organi menijo, da je bilo pri tem tudi nekaj ranjenih.

V enem letu je šlo v Bosno okrog 900 ton teh odpadkov. Vse je spremljano, deklarirano itd.
Kako bomo pa mi skrbeli za te odpadke?
Z novo zakonodajo, z novo tehnologijo, z novimi posli. Kaj pa do takrat?
Do takrat pa tako kot do sedaj. Zamegljeno torej. Pred dobrim letom je v republiški gospodarski zbornici začel delati center za informacijski sistem. Eden najsodobnejših pri nas, za zbiranje in posredovanje poslovnih informacij domačega in tujega gospodarstva. V novih prostorih, v pritličju zbornice, pa je poslej središče, ki bo delo centra še bolj približalo uporabnikom.
Storitve in informacije tega centra uporabljajo predvsem zasebna in manjša podjetja, medtem ko med večjimi še ni velikega zanimanja. Čeprav v zbornici zatrjujejo, da so z že sedanjimi povezavami na ravni informacijskih sistemov razvitega zahodnega gospodarstva.

Računalniška izmenjava podatkov je zaenkrat koristna in potrebna, v združeni Evropi, pa do obvezna. To najbolje vedo v Eri in Gorenju, kjer so že začeli s poizkusno izmenjavo podatkov. In v Saturnusu, ki mu je nemški Volkswagen to postavil kot pogoj, za nadaljevanje sodelovanja. Ali kot se je poigral eden od tukajšnjih predavateljev z zamenjavo črk IDE or DIE. Računalniška izmenjava podatkov ali smrt. To velja za vsa podjetja. Na današnjem pogovoru zveznega sekretarja za informiranje Darka Marina, s predsednikom ustavnega sodišča Jugoslavije Milovanom Bozančičem so ugotovili: Podržavljanje sredstva informiranja in vsiljevanje državnopolitičnega monopola na tem področju, vse bolj ogrožata ustavno pravico državljanov do objektivnega obveščanja. Oblast nad javnimi mediji, pa naj se določi na podlagi vloženega kapitala in z ustrezno politiko vodenja. Lahko se s tem tudi ne strinjamo. Še posebej, ker so se pogovarjali o tem, kako z ustavo določiti nekatere postopke imenovanja direktorjev, glavnih in odgovornih urednikov, porazdeljevanja radijskih frekvenc in tako naprej. Tole je bilo le na rob današnji že 9. seji sveta RTV Slovenija, ki spet ni minila brez presenečenj. Nepreklicno je namreč odstopil glavni in odgovorni urednik televizijskih programov Borut Šuklje, še preden se je pravzaprav sploh navadil na svojo novo pisarno. Odstop je bil posledica dvakratnega kroga volitev, za imenovanje Tomaža Peroviča, kot odgovornega urednika Studia Ljubljana. Predlagal ga je namreč Borut Šuklje s soglasjem kolektiva. Čeprav je Perovič v prvem krogu dobil 9 glasov, Jadranka Tavčar 3, je bilo to premalo za Perovičevo imenovanje. Zato so na predlog mandatarja Boruta Šukljeta glasovanje ponovili. Tudi v tem krogu Tomaž Perovič ni dobil dovolj glasov, zato se je Borut Šuklje odločil za odstop, kajti mandatarstvo je padlo v vodo, in tako je dejal, ne more uresničevati uredniške politike. Člani sveta so njegov odstop razumeli različno. Od tega, da pomeni pritisk na svet, do tega da Šuklje ne misli resno, saj je odstop že ponujal. In končno, v času, ko se bliskovito približuje osamosvojitev, televizija ne more biti brez glavnega urednika. Predsednik Šeligo je zadevo rešil salomonsko. Predlagal je, naj o odstopu svet razpravlja na prihodnji seji, ko bosta svoje programe v predzadnjem krogu predstavila še Tomaž Perovič in Jadranka Tavčar, kot edina kandidata za urednika studia Ljubljana. Takrat bo znano tudi novo vodstvo studia Maribor. Sicer je svet razpravljal še o vrsti pobud in sprememb, vendar bolj v slogu tudi Šeligove misli z začetka seje. Nekatera vprašanja so na tem Svetu ne samo zato, da bi dobili odgovore, ampak zato, da bi slišali vsaj vprašanje. Je pa brez zapletov minilo imenovanje novega urednika kulturno umetniškega programa Radija Slovenije Vlada Senice in odgovornega urednika športnega uredništva televizije Marjana Laha. V Ljubljanski mestni galeriji prav zdaj odpirajo prvo pregledno razstavo slik Bare Remec pri nas. Po letu 1945, ko je zapustila domovino, je pol življenja ustvarjala v Argentini. Marca letos, pa se je njeno življenje izteklo v mestecu San Carlos de Variloce. Ob ogledu razstavljenih del Bare Remec, bo marsikdo opazil izjemno raznolikost. Kako pa bi vendarle označili nek skupni imenovalec njenega slikarskega opusa?
Skupni imenovalec je verjetno samo iskanje. Tukaj je prisotnih veliko smeri, v katere se je ona podala. Nekatere so dokončno tudi dodelane, nekatere pa so samo nakazane. Vsekakor pa je velika razlika med predvojnem in povojnem delu. Poudarek je vsekakor na povojnem delu. Predvsem, ker gre tukaj za povsem nov svet, za slovensko javnost. Kakšen pa je ta svet? Je to svet indijancev iz Argentine ali je to svet Bare Remičeve?