Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 10. 7. 1991

Kdo je proti?
11.
11 proti. Vzdržani?
7,
7 vzdržanih.

Na podlagi tega izida ugotavljam, da je sklep o soglasju te skupne deklaracije z Brionov sprejet.
Dober večer! Tako so po 2 urni razpravi v slovenskem parlamentu poslanci z večino glasov sprejeli brionsko deklaracijo. Prevlada je razum in le peščica poslancev se s tako odločitvijo ni strinjala.

Kar boste danes odločili, bo bistveno zaznamovalo prihodnost in tudi sam obstoj slovenskega naroda. In zato boste prevzeli vso odgovornost. Ne dvomim, da ste na dolgi poti boja za slovensko samostojnost, za to odločitev, povsem dozoreli. S sprejetjem deklaracije in obeh aneksov, še ne bomo dobili mednarodnega priznanja. Dobili bomo pa možnost, da se zaustavi politično in vojno nasilje, neobvladano in neutemeljeno in da ga zamenja pot sporazumevanja in vzajemnega spoštovanja interesov. To je ponudba za angažiranje držav evropske skupnosti in Kevsa, je nadaljeval Milan Kučan. Razumljivo tudi v interesu njihovega miru in varnosti. Ne gre pozabiti, da je ta nesmiselna vojna nasilno prekinila slovensko samostojnost in divja v samem srcu Evropa. Ponujeni paket ni idealen, je nadaljeval Kučan, je pa vendarle krhko ravnotežje k interesu in miru ter temeljno zagotovilo, da nam bo mogoče po demokratični poti in brez vojne doseči priznanje. Problem našega osamosvajanja in mednarodnega priznanja je internacionaliziran. Zahvalil se je tudi enotam teritorialne obrambe, policije Slovencem in drugim državljanom za dostojanstven upor proti agresiji. Predsednik vlade Lojze Petrle, pa je poudaril, da potem, ko je morala Slovenija tudi s krvjo potrditi svojo odločitev za neodvisnost, so s slike Jugoslavije odpadle vse olepšave in glazure. Slovenska vlada je z odgovorno pozornostjo preučila Brionsko deklaracijo in oba aneksa. Meni, da Slovenija s pristankom na tako deklaracijo več kot prepričljivo dokazuje, da ji pomeni mir prvo vrednoto. Evropske sogovornike razume tako, da gre za mir v funkciji svobode, ne pa za mir, ki bi pomenil ponovno pokoritev Slovenije.
V napovedanih pogajanjih, pa bo postavila tudi vprašanja vojne škode. Član predsedstva Jugoslaviji Slovenije, doktor Janez Drnovšek, pa je v svojem kratkem nagovoru dejal: Želel bi izreči samo nekaj besed in tudi potrditev moje zavzetosti za današnji sprejem Brionske deklaracije. Dejansko je pomen, ki ima pomen izbire med mirom in med vojno in med tem ali bo Slovenija v svojih nadaljnjih naporih sama ali pa ji bo stala ob strani Evropa in pravzaprav ves civiliziran in demokratski svet. Za razpravo se je zatem prijavilo kar 35 poslancev. Seja bi zagotovo traja pozno v noč, vendar so se med razpravo odločili, da bodo poslanci lahko predložili le glas za oziroma proti deklaraciji. Že po sinočnjih razpravah v poslanskih klubih, enotna podpora ni bila vprašljiva. Razprava je opozorila le na dodatne zahteve in razmišljanja ali bo ta dokument zagotavljal mir in civilizirano reševanje sedanje krize.
Tuja sta nam nasilje in sovraštvo. Ustvarjalci smo. Za ustvarjalnost pa potrebujemo mir, trg, konkurenčnost in vse kar poznamo tam, kjer sta ustvarjalnost in proizvodnja najkakovostnejši in naj bolj razviti. Menimo, da je to torej edini način za preprečitev grozeče libanonizacije Jugoslavije. Evropa se bo, dokler je mogoče, ravnala predvsem glede na lastne interese. Ti pa niso naklonjeni nastajanju novih držav in spreminjanju evropskih meja. Danes se torej odločamo o tem, kaj še lahko v tej noriji balkanski izgubimo. To pa je znatno več od tega, kar bomo s podpisom te deklaracije. Če je prihodnost meglena, zagotovilo dvanajsterice oziroma sveta morda nejasna, pa je grožnja jugoslovanske sodoteske realna. Glasoval bom za deklaracijo v upanju, da bodo moji volivci, kmetje v miru lahko opravili vse največje deložete. Že med neposrednim prenosom so v slovensko skupščino prihajali številni protesti z zahtevami in ogorčenjem Slovencev, tudi iz liberalne stranke, da Vitomer Gros ne more govoriti v imenu stranke. Mnogi so zahtevali njegov poslanski odstop. Protestirali so proti njegovim napadom na Milana Kučana in druge pogajalce. Skupna deklaracija nas pravzaprav obravnava kot nekakšne tolovaje, kot cestne razbojnike. Zanima me, kdo bo nosil odgovornost za vse te odločitve, ki so v nasprotju z zveznimi predpisi in bodo ponovno v veljavi. Tisti, ki so pač ukaze dajali, bodo morali dati svojo, če po domače povem, glavo na tnalo. Glas za deklaracijo je na koncu oddal celo predsednik njegove liberalne stranke Franc Golja.
Čeprav so poslanci opozarjali, da jim je deklaracija prisiljena in druge možnosti oziroma izbire nimajo, so jo sprejeli z večino. Obenem z izjavo, v kateri med drugim pravijo, da pravica do samoodločbe Slovenije, ni bila nikoli sporna. In evropski svet, opozarjajo zlasti na vrsto še kako aktualnih vprašanj. Od pospešenja mobilizacije v Srbiji, vrnitve slovenskih vojakov iz JA, do vprašanja vojne škode. Napovedane seje predsedstva Jugoslavije danes ni bilo. Preložili so jo na petek in takrat bodo preučili uresničevanje sklepov predsedstva o razmerah v Sloveniji in dogovor z evropsko skupnostjo. Samo uro kasneje pa naj bi državno predsedstvo nadaljevalo delo v razširjeni sestavi. Poleg najvišjih predstavnikov federacije, naj bi na seji sodelovali še predsedniki republik oziroma predsedstev. Skupaj naj bi obravnavali delovanju ustavnega sistema med moratorijem. Glavna vprašanja bodočih odnosov in predlog programa za reševanje ustavne in politične krize v Jugoslaviji. Nobenega dvoma ni, da se bo tokrat moralo tudi državno predsedstvo brez ovinka, kar žal počno njegovi člani, jasno opredeliti in prevzeti odgovornost za dosledno spoštovanje brionske deklaracije. O tem je tekla beseda tudi na popoldanski tiskovni konferenci v Cankarjevem domu. Doktor France Bučar, je novinarje najprej seznanil z dogajanje v republiški skupščini in posebej poudaril, da je sprejetje brionske deklaracije, prvo soočenje z evropsko stvarnostjo. Slovenije se bo pogajala, vendar doslej ni imela nobenih pravih pogajalskih partnerjev. Po treh mesecih, je dejal doktor Bučar, v primeru neuspešnih pogajanj, bo Slovenija začela izvrševati dejanja, ki vodijo v popolno samostojnost in efektivno državnost. Na vprašanje, ali to pomeni, da bo Slovenija potem znova zavzela meje, pa je doktor Bučar odgovoril: Po tem roku, je treba vzpostaviti nazaj tudi stanje, kakršno je sedaj, to se pravi brez jugoslovanske vojske na naših mejah. In če tega oni nebi hoteli storiti, bo to postal predmet novega spora. Pravno je popolnoma jasno, kakšno je tako stanje. Mi stojimo na stališču in tudi neposredna obveza, ki izhaja iz tega brionskega sporazuma.
Naj začnejo takoj pogajanja o tem, da se vzpostavi na mejah evropski režim. Kar seveda jasno implicira zahtevo, da se mora jugoslovanska vojska s te meje umakniti. Vse drugo je lahko predmet pogajanj, je dejal predsednik parlamenta, v nobenem primeru, pa se ne bomo pogajali o slovenski samostojnosti in suvereni državi. Izjavo svojega kolega, hrvaškega ministra za informiranje o pripravah na napad na hrvaško gardo in slovensko teritorialno obrambo, je Jelko Kacin dopolnil, da ne gre le za grožnje armade, ampak tudi drugih oboroženih sil v Jugoslaviji.
S strani jugoslovanske armade, pa gre še vedno le za ustavitev ognja, ne pa za premirje. Še to. Formalnih zagotovil za priznanje samostojne Slovenije, po 90 dneh ni, je dejal doktor Bučar. Neformalnih pa je cela vrsta. Predsedstvo republike Slovenije je na današnji seji ugotovilo, da jugoslovanska armada in nekateri jugoslovanski organi, še vedno ne izpolnjujejo vseh obveznosti in da se kršitve nadaljujejo. V pismu jugoslovanskemu predsedstvu slovensko predsedstvo opozarja da letališča v Sloveniji še vedno niso odprta, da vse enote jugoslovanske armade še vedno niso v matičnih vojašnicah in da se nadaljuje mobilizacija, da jugoslovanska armada opazuje slovensko ozemlje in da še ni začela odstranjevati minskih polj, zunaj območja vojašnic. Zato slovensko predsedstvo poziva jugoslovanska, naj z načelnimi političnimi odločitvami in ustreznimi ukazi jugoslovanski armadi, prepreči nadaljnje kršitve prekinitve ognja in brionske deklaracije. Predlagamo tudi, naj stori vse, kar je v njegovi moči, za čimprejšnji začetek dela misije opazovalcev evropske skupnosti. Predsednik slovenskega predsedstva Milan Kučan, je generalnega sekretarja združenih narodov Declererja, vnovič pisno obvestil o razmerah v Sloveniji. Poleg podatkov o človeških žrtvah in gmotni škodi, je predsednik Kučan navedel in pojasnil tudi vsa prizadevanja Slovenije za mirno rešitev spora in za trajen mir.

Beograd je že sinoči pripotovala skupina 10 predstavnikov evropske skupnosti, ki bo pripravila vse potrebno za prihod večje skupine opazovalcev evropske dvanajsterice.
V Beogradu so se pogovarjali z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Lončarjem, v Zagrebu pa jih je sprejel predsednik jugoslovanskega predsedstva, Stipe Mesič. V Ljubljano bodo prišli jutri. V Haagu pa so se spet sestali zunanji ministri evropske skupnosti. O Jugoslaviji so razpravljali že na izrednem zasedanju pred 5 dnevi. Razmere pri nas pa so tudi na dnevnem redu današnjega srečanja ministrskega sveta.

Poleg prekinitve ognja oziroma tistega dela brionskega sporazuma, ki se na to nanaša in za katerega je Tupurkovski na dopoldanski tiskovni konferenci dejal, da ga zdaj kršita tako Slovenija kot armada, poleg točk iz brionskega sporazuma, naj bi kontrolorji nudili tudi različne pravne usluge. Tiste, ki bi se nanašale na oblikovanje institucionalnega okvira bodoče Jugoslavije oziroma dogovora med republikami. Vendar bodo take usluge na voljo Jugoslovanom le, če bodo zanje sami zaprosili. Kontrolorji bodo za zdaj delovali le na območju Slovenije in Hrvaške. Če bi pa njihovo delovanje razširili tudi na Srbijo, kot so danes predlagale nekatere delegacije, ključno z britansko, bi bilo treba skleniti nov sporazum, ki bi ga za razliko od brionskega podpisala tudi Srbija. To pa bi misijo kontrolorjev, nujno potrebno takoj, zavleklo za dalj časa. Posebna deklaracija, ki so jo ministri objavili po današnjem sestanku, govori o potrebi, da vse strani dosledno uresničujejo brionski sporazum. Tukajšnji opazovalci povezujejo nepričakovano deklaracijo zavišnjim pogovorom Tupurkovskega s predsedujočim zunanjim ministrom dvanajsterice Van den Brookom.

Jaz sem Marjan tukaj. Kdo si pa ti?
Aleš?
Otroški telefon je na nek način posebej izostreno uho, ki lahko zazna današnje probleme otrok na poseben način. In tako se nam kažejo problemi otrok na dva načina. Eno so klici, katerih smo tudi sicer navajeni. To se pravi ljubezenski problemi, dolgčas, vse to je bilo tudi v časih vojne? To seveda traja v vojni, kajti vojna človeka popolnoma ne more spremenit, lahko mu vtisne samo nekakšen poseben pečat. Smo pa zaznali tudi ta poseben pečat pri otrocih. Na žalost smo dobivali tudi take klice, kot strah me je tankov, ki so vse okrog nas. To je bil klic z Vrhnike. Potem dečka, ki nas je poklical, je bilo strah vojnih plinov, še zlasti zato, ker nimajo doma plinskih mask. Starši smo bili v teh dneh ne samo preplašeni ampak tudi nestrpni, nejevoljni, hitro smo reagirali, odpravljali smo otroke na hitro. So ta razpoloženja tudi vidna skozi klice otrok? Na en način seveda so, vendar mislim, da velja tudi v teh časih tisto, kar otrokom tudi sicer rečemo. Pogovarjajte se o teh problemih, skušajte čim več s pogovori razrešit s starši. Ne le do življenja o miru, otroci imajo tudi pravico do prostega časa in do igre, če ne drugače po konvenciji o otrokovih pravicah, ki jo je podpisala tudi Jugoslavija. Vojna jim je to pravico vsaj omejila, če že ne vzela.
Pečat, ki ga je vtisnila v otroške duše, pa bo težko izbrisati. Nekaterim morda nikoli. Kadar se strelja, bombardira, umira, je treba povzdigniti kulturo in umetnost. Vse to kar nas plemeniti in nam pomaga, da se upremo nasilju, da nas to ne pokoplje, je med drugim pred začetkom poletnega Dubrovniškega festivala dejal predsednik hrvaškega sabora Dr. Žarko Domljan. Z uspešnega sodelovanja na sedmem festivalu evropskega gledališča, pa so se vrnili člani slovenskega mladinskega gledališča. V Grenobel so odpotovali čez Avstrijo. Vrnili pa so se že na slovenske Fernetiče. Prvi aplavz so člani slovenskega mladinskega gledališča doživeli že na otvoritvenem ceremonialu, ko sta se jim župan Grenoblja in umetniška direktorica Renate Scan, zahvalila, da so se kljub težavam doma odzvali povabilu. Tri predstave, izvedli so jih v gimnaziji starega templja, so sprejeli z navdušenim vzklikanjem bravo in igralcem ploskali še pozneje, ko so jih prepoznavali na ulicah.
O uspešni ambasadorski potezi za Slovenijo, ki je kulturno že zdavnaj v samem vrhu Evrope, nam takole govori Evmaj, pastir na Itaki, duh vidca Terezija iz pastorale Vina in Vita Tauferja Odisej in sin ali Svet in dom. Jaz imam sedaj čudovite občutke, čeprav moram priznati, da me je bilo v teh časih, čeprav upam, da ne bo zvenelo patetično, za domovino zelo strah. Ker, že prej, ko smo bili v Esnu, ko sem gledal tam poročila, enostavno človek ne ve, kaj se tukaj dogaja. Zdaj, ko smo šli pa drugič na pot, mi je bil prav, da sem bil ganjen, ker sem videl kako ljudje simpatizirajo z nami in sem videl kako so na primer na avtocestah nam ljudje mahali, dvigali pesti v pozdrav, tako da so kar prijetni občutki. In predvsem to, da smo se lahko vrnili spet preko Sežane. Ja seveda. Na mejnem prehodu Fernetiči visi Slovenska zastava in da na tabli piše Republika Slovenija. In ob koncu še tole obvestilo. Bankovec za stari mio dinarjev, s šestimi ničlami po 15. juliju, ne bo več zakonito plačilno sredstvo. Mogoče pa ga bo do konca letošnjega leta zamenjati v vseh podružnicah službe družbenega knjigovodstva. No če se razmere ne bodo spremenile, kaj kmalu tudi drugih, čedalje manj vrednih bankovcev ne bo več.
Naslednja informativna oddaja bo ob 23 uri in 30 minut. Nasvidenje.