Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 11. 6. 1991

Dober večer, tudi v pregledu današnjega dogajanja doma in po svetu, bomo največ govorili o razdruževanju in osamosvajanju Slovenije. Na seveda naenkrat. Teme smo porazdelili. V ospredje seveda sodi obisk predsednika predsedstva Slovenije, Milana Kučana v Italiji.

Ustavna komisija slovenske skupščine, je namreč pregledala delovni i predlog nove slovenske ustave, ki ga je predstavila strokovna skupina. Dr. Bučar ga je zavrnil kot nezrelega in ideološkega. Ta ustava je šla od prvotnih predlogov, ki so bili sprejeti v tej skupini, daleč od prvotnega koncepta.
Pritegnil mu je Franco Juri, z ugotovitvijo, da niso upoštevana vsa usklajena stališča. Iz pravic narodnosti je črtanih nekaj bistvenih opredelitev. Roberto Batelli je dodal, da se s tem zmanjšuje raven že doseženih pravic narodnosti. Menili so celo, da je redakcijska skupina prekoračila pooblastila in bila strankarsko pristranska. Te ocene so kasneje omilili in se strinjali, da ob tako različnih interesih strank, ni mogla napraviti predloga, s katerim bi bili vsi zadovoljni. Zato so se strinjali, da ga uskladi koordinacijska skupina strank. Znova so govorili o zastavi, s katere naj bi izbrisali zvezdo. Dr. Bučar je govoril o pismih, ki jih dobiva s takšno zahtevo. Ciril Ribičič, je ocenil to, kot pritisk na javnost in opozoril, da sta dva skupščinska zbora to dopolnilo k ustavi zavrnila pred meseci. Ni manjkalo polemike o tem, pod katero zastavo in kako se je umiralo in končno so predlagali medzborovsko usklajevanje v skupščini.
Potem so sejo zaprli in obravnavali ustavni zakon o osamosvojitvi, ki bo dokončno prenesel pristojnosti iz federacije na republiko. Da je potrebno čim prej sprejeti novo ustavo, so menili tudi na pogovoru predsednika republiške vlade Lojzeta Peterleta, s člani predsedstva Stranke Demokratične prenove. Ciril Ribičič, predsednik stranke, je na današnji tiskovni konferenci dejal, da je osamosvojitev proces, pri katerem SDP ne želi biti opozicija, ampak enakopraven, soustvarjalen oblikovalec. Z vlado so se strinjali v vseh temeljnih točkah. Zadovoljni so z začetkom resnih in temeljitih pogovorov z zveznimi organi, strinjajo se, da se je treba izogibati nepotrebnim sporom in doseči sporazumno sodelovanje vseh strank v skupščini. Po mnenju dr. Ribičiča, pa je najbolj pomembno, da hrvaško- slovenski konfederalni model ostaja še naprej aktualen in da sta obe strani, tako Hrvaška, kot Slovenija izrazili pripravljenost, za nadaljevanje pogovorov, tudi po osamosvojitvi. Pozitivna ocena pogovorov in strinjanje pri temeljnih vprašanjih, ne pomenita, da je SDP spremenila svoj kritičen pogled, na razvojno in socialno politiko vlade, ter na ponujene ustavne rešitve ker, kot so dejali, ni pomembna samo samostojnost Slovenije, ampak, predvsem, kakšna bo ta Slovenija.
Da je 13 nesrečna številka, se lahko znova potrdi, kajti ta dan, naj bi za Slovenijo in delno Makedonijo začela veljati odločitev zvezne vlade o prepovedi uvoza, če do jutri ne bodo poravnane carinske obveznosti do federacije. Možnosti, da bodo, je malo. Jutrišnji obisk premierja Markoviča v Sloveniji, bo morda dokončno odgovoril na to, kaj so danes povedali na tiskovni konferenci. Markovičev kabinet namerava 13. junija ponovno aktivirati t. i. carinski odlok, ki ga je začasno zamrznil po majskem sporazumu z republiškimi vladami, o plačevanju carin v zvezni proračun. Odlok, ki predvideva prepoved skladiščenja, carinjenja blaga, dokler uvozniki in pravne osebe ne bodo poravnale carinskih obveznosti do proračuna, naj bi veljal selektivno za Slovenijo in Makedonijo. Omenjeni republiki namreč, po zagotovilih vodje zvezne carinske direkcije, Radoslava Sekulića, večino carine še vedno preusmerjajo na svoje račune.

Državljani Jugoslavije so imeli konec aprila na svojih deviznih računih, v domačih bankah, skoraj 11 milijard dolarjev. Na računih, pooblaščenih tujim bankam, pa 170 milijonov. Seveda, če so strokovnjaki zveznega izvršnega sveta, ki so pripravili tak odgovor na delegatsko skupščinsko vprašanje, prišli do pravih podatkov, o zasebnem varčevanju na tujem. Kajpak nas ta obveščenost ne skrbi, bolj nas skrbi zagotovilo, da deviznih vlog ne mislijo zamrzniti, da bo dinar še vedno mogoče zamenjati, skratka, da o tem vprašanju, ne pripravljajo nobenih sprememb. Danes so na črnem trgu ponujali nemške marke po 18. 3, 18. 4 in 18. 5 dinarja. Na borzi v Ljubljani, kjer so prodali za 13 milijonov nemških mark deviznih pravic, pa je marka znašala 15. 6 din. Ob špekulacijah o devalvaciji, očitno najbolj zasluži črna borza. Sicer pa je v zadnjem času, promet z deviznimi pravicami na borzi upadel.
Ali je banka prodajala nepokrite devizne pravice, to pomeni, da ko še ni bilo prilivov.
Ta trditev ni utemeljena in v nobenem primeru ne drži, težko pa jo je zavrniti z odgovorom ne, treba je zadeve pojasniti. Ko je konec lanskega leta devizni trg v Beogradu prenehal z delovanjem, je banka imela skoraj 400 mio dolarjev odprtih akreditivov. Ti so se črpali in plačevali v tujino prva dva meseca, tretji in tudi v četrtem mesecu. Firme, za katere so bila plačila opravljena v tem obdobju, niso zagotavljale deviznih prilivov, ali pa so jih.
Iz tega smo imeli primankljaj v evidenčnih deviznih pravicah, imamo ga še danes. Drugi razlog, ki je tudi vplival na slabšo devizno likvidnost banke, tudi na nepokritost poslovanja banke z EDP- ji, so zagotovo izplačila deviznih sredstev občanom. Ko občan pride v banko in dvigne 1000 mark v skladu s poslovno politiko banke, tudi povzroči luknjo v EDP- jih. Nova banka, je edina slovenska banka, ki kupuje tudi na deviznem trgu v Beogradu. Doslej je po uradnem tečaju kupila 2 mio 200 tisoč dolarjev. Prihodnji dve leti bo republika Slovenija predvsem pri izbiranju in obdelovanju hidrometeoroloških podatkov, ter nadzoru nevarnejših delovnih naprav, visokotlačnih kotlov na primer, tesno sodelovala z Bavarsko. Dopoldne sta podpredsednik slovenske vlade dr. Leo Šešerko in direktor bavarskega neodvisnega društva za tehnični nadzor, dr. Karsten Puli, podpisala dvoletno pogodbo o sodelovanju. Strokovnjaki ene najvplivnejših neodvisnih organizacij, TUV iz Munchna, nam bodo svetovali, kako do boljše in čistejše industrijske proizvodnje. Sodelovanje s TUV- om bo odpravilo tudi vrsto nesporazumov, glede tehničnih standardov, ki veljajo v Evropi, na katere se bo morala republika Slovenija šele navaditi. Sodelovanje z Bavarsko morda napoveduje svetlejše čase tudi za skladiščenje posebnih odpadkov. Med 7000 komunalnimi deponijami v Sloveniji, ni niti enega kraja, kamor bi lahko povsem zakonito odlagali nevarni tovor s tovarniških dvorišč. Zato je moralo počiti, v zadnjem primeru, ko bo Slovenija dobila nazaj svoje odpadke iz BIH, je tako rekoč vseeno zakaj. Tokrat se 900 ton posebnih odpadkov vrača na pritisk zelene sarajevske javnosti. Če je res samo zelena, niti ni tako pomembno. Dejstvo je, da ljudje ne verjamejo samim papirjem, saj je tudi v tem zadnjem primeru vse lepo in prav. Vse zakonito in legalno. To priznavata obe strani, Ljubljana in Sarajevo.
Vendar silovitega revolta v sarajevskih naseljih Blažejev in Krupac, ne morejo potolažiti novi sekretariati ali ministri, češ problemi so od včeraj, mi smo pa službo nastopili danes. Zaradi ljubega miru vzemimo svinjarijo nazaj, čeprav imamo prav.

Z besedami, program minister na ogled postavi, je republiški minister za kulturo, dr. Capuder slovenski javnosti predstavil republiški program kulture za leto 1991. Zakaj šele zdaj in kakšne so novosti, s pričo nedorečene republiške zakonodaje in pozno sprejetega republiškega proračuna, so letošnje postavke bolj ali manj povzetek lanskih. Gre za redno kulturno dejavnost, vlaganja in programske naloge zunaj redne dejavnosti ustanov. Kaj sodi v program, ki je bil prej in je še sedaj delno pokrit z republiškim proračunom, še vedno ni znano. To velja zlasti za področja financiranja manjšin, zamejstva in izseljenstva. Velika neznanka letošnjega kulturnega programa, je delež občin. Te so bile z republiškim dogovorom zavezane, s 50 odstotno udeležbo, a so v zadnjih treh letih praviloma svoje obveznosti prelagale na ramena republike. Finančna ocena letošnjega kulturnega programa, kaže enak obseg sredstev kot lani. Po besedah ministra Capudra, naj bi ga obogatile regionalne in občinske skupnosti.
Umetniške hiše bodo morale same najti svoj " modus vivendi ". Pri subvencioniranju knjige, gledališča, filma, se zastavlja vprašanje primernosti skladov za to ali ono. Kakšno bo razmerje med poklicno in ljubiteljsko kulturo, kje povečati vložek, kako buditi kulturno zavest, kje najti sredstva za reševanje kulturne dediščine, so vprašanja, na katera bo treba jasno odgovoriti. Predvsem pa, določiti vlogo države. Kaj naj financira in česa ne. Ob vsem tem ostajamo ob enaki, ali celo slabši kulturni pogači. Maribor je sredi razmišljanj o Mehiki, Faustu in vsem, kar sredi julija potuje preko velike luže, izrekel dobrodošlico Petru Handkeju oz. njegovemu Kasparju iz Millhaima. Kaspar Hauser, pa je v resnici gledališka legenda, nekaj kar je že zaznamovalo odrsko misel našega časa. Ob čemer je mogoče razmišljati o morebitnem našem deležu, pri tovrstni gledališki izmenjavi. A so vmes ovire, ki jih zaznava tudi evropska kultura.