Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 11. 7. 1991

Za prebivalce vzhodne Slavonije so dnevi, še bolj pa noči, čedalje težji. V spopadih narodne garde in pripadnikov sekretariata za notranje zadeve Hrvaške s teroristi oziroma četniki, je vse več tudi civilnih žrtev. V Osijeku ni miru in mestni župan pravi, da je zdaj več kot očitno, da na tem območju brionske deklaracije tudi vojska ne spoštuje, saj podpira teroriste.

Po podatkih Rdečega križa Slovenije, ki jih je zbral do desetih dopoldne, je bilo doslej ujetih skoraj 3. 000 pripadnikov jugoslovanske armade in 139 pripadnikov zvezne milice. Ranjenih je 163 pripadnikov jugoslovanske armade, 105 pripadnikov teritorialne obrambe, 28 policistov, 38 civilistov in 1 tujec.
Umrlo je 37 pripadnikov jugoslovanske armade, 7 pripadnikov teritorialne obrambe, 4 policisti, 10 tujcev in 6 civilistov. Glavno slovensko letališče Brnik, ki mu kot je znano kljub temu, da je tehnično nared, zvezna letalska inšpekcija še vedno noče izdati dovoljenje za delo, je bilo danes popoldne nekaj časa vendarle odprto. Toliko, da so na njem z vojaškim letalom lahko pristali člani mednarodne pripravljalne misije predstavnikov evropske skupnosti za nadzor izvajanja brionske deklaracije. Kot je znano, je bila delegacija že v Beogradu in Zagrebu, zdaj pa bo tudi v Ljubljani predstavila memorandum o razumevanju, ki bo po podpisu določil način tega nadzora. Od 30 do 50 članska komisija tujih opazovalcev bo, če se bodo o tem sporazumeli, v Jugoslavijo pripotovala že v nedeljo.
Zdaj že potekajo pogovori med predhodnico opazovalcev, ki jih vodi nizozemski veleposlanik brez listnice Kroner in slovenski minister za zunanje zadeve doktor Dimitrij Rupel. Pogovori naj bi predvidoma trajali 2 uri, potem pa bodo predstavniki evropske skupnosti znova odpotovali v Zagreb, od tam pa v Beograd. Tiskovni predstavnik zveznega sekretariata za zunanje zadeve, je na redni tiskovni konferenci dejal, da vsi poglavitni evropski dejavniki menijo, da je v interesu jugoslovanskih narodov in Evrope, demokratični razplet jugoslovanske krize v današnji okvirih Jugoslavije. Če smo del Evrope in se želimo vključiti v evropske povezovalne tokove, si ne smemo zatiskati oči pred jasnim stališčem Evrope do tega, s kakšno Jugoslavijo si želi sodelovati, je med drugim dejal Kerin. Med enodnevnim obiskom v Sloveniji, so direktorja oddelka za Evropo, francoskega zunanjega ministra Jacquesa Bloja, sprejeli najvišji republiški predstavniki. Seznanili so ga z razmerami pri nas in še vedno velikim strahom pred novim vojaškim posegom. Gosta pa je zanimalo tudi dogajanje na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji.
Popoldne je Bloja sprejel tudi ljubljanski nadškof in metropolit, doktor Alojzij Šuštar. Tako predsednik Bush, kot tudi sovjetski zunanji minister Bersmetnih, sta danes po srečanju v Beli hiši v Washingtonu izjavila, da optimistična ovira daje možnost sklenitve sporazuma Start, ob približno 30 odstotnem zmanjšanju strateških jedrskih raket. Bersmetnih je dejal, da gre pri tem le še za nekatere tehnične podrobnosti, ki jih je možno urediti v naslednjih dneh. Z oblikovanjem dokončnega besedila sporazuma Start, o katerem se Sovjetska zveza in ZDA pogajata že od leta 1982, naj bi končno prišlo do vrhunskega sestanka Bush- Gorbačov. Ta naj bi bil predvidoma že konec tega meseca v Moskvi. O sporazumu Start in vsebini vrhunskega sestanka, naj bi se danes in jutri Bersmertnih pogovarjal še z zunanjim ministrom ZDA Bakerjem. Očitno je, da si Moskva in Washington sedaj prizadevata pospešiti sklenitev tega sporazuma, ki je ena izmed zadnjih postavk v oboroževalnih odnosih med ZDA in Sovjetsko zvezo, kajti potem bi se lahko posvetili vzajemnemu urejanju kritičnih političnih in ekonomskih vprašanj v ameriško- sovjetskih odnosih in o Sovjetski zvezi sami, pa tudi drugod. Po mnenju dobro obveščenih krogov bosta Baker in Bersmertnih razpravljala tudi o krizi v Jugoslaviji. Ali pa bosta o tem izdala kakšno skupno izjavo, pa za zdaj še ni znano. Vsekakor pa je neizpodbitno dejstvo, da Moskva zavoljo lastnih razmer, odločno nasprotuje internacionalizaciji jugoslovanskega problema.

Makedonskega predsednika Kira Gligorova, ki končuje 3 dnevni obisk v Turčiji, je danes sprejel tudi turški predsednik Turgat Ezel. Tanjuk poroča, da sta govorila o odnosih med Jugoslavijo, zlasti Makedonijo in Turčijo in da se je Ezel vnovič zavzel za ozemeljsko celovitost Jugoslavije. O prihodnji ureditvi, pa naj narodi odločajo sami, je dejal. Atenska tiskovna agencija poroča, da je Grčija že protestirala zaradi obiska Gligorova v Turčiji. Bligorov naj bi po njenem pisanju namreč v Turčiji ponavljal nespremenljiva stališča o tako imenovanem makedonskem vprašanju.
V nesreči letala nigerijske družbe, ki je strmoglavilo po vzletu z letališča v Džedi, v Saudski Arabiji, je življenje izgubilo vseh 263 potnikov in članov posadke. Potniki so bili nigerijski romarji, ki so se iz Meke vračali domov. Pilot je tik pred nesrečo sporočil, da bo skušal zasilno pristati, ker je zaradi požara, ki je izbruhnil v enem izmed motorjev, izgubil nadzor nad letalom.
Socialistična stranka Srbije, ni nikoli spodbijala pravice narodov do samoodločbe in odcepitve. Tudi hrvaškega in slovenskega naroda, ne. Vendar pa je mogoče to pravico uveljaviti le po mirni in demokratični poti, je bilo med drugim rečeno na tiskovni konferenci glavnega odbora te stranke v Beogradu. Po vsem, kar se je zgodilo v posredovanju jugoslovanske armade na slovenskih mejah, po surovi in umazani vojni proti armadi, po sklenjenem premirju, so možnosti Slovenije, da ostane v jugoslovanski skupnosti, zelo majhne, so še dejali predstavniki glavnega odbora srbske socialistične stranke. Sporočamo jim, da v taki balkanski krčmi tudi ne želimo biti. Zvezna vlada pa je danes sprožila postopek pri ustavnem sodišču Jugoslavije, v katerem naj bi preverili ustavnost aktov o osamosvajanju Slovenije in Hrvaške.
Iz ustavnega sodišča Jugoslavije tokrat ena napol slaba in ena dobra novica. Med današnjo razpravo o ustavnosti temeljne ustavne listine, o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter ustavnega zakona za njeno izvedbo ter deklaracije o neodvisnosti, istočasno so se na dnevnem redu znašli tudi ustrezni dokumenti hrvaškega sabora, se sodniki niso mogli zmeniti okrog tega, ali so omenjeni dokumenti ustavne listine ali le zakonski oziroma podzakonski akti. Pri sodnikih se je tudi tokrat poznalo iz katere republike prihajajo, saj so srbski in črnogorski člani sodišča menili, da gre za dokumente, ki se jih da prepovedati na temelju 379, člena zvezne ustave. V nasprotju s takšnimi mnenji, je sodnik iz Hrvaške Hrvoja Bačič dokazoval, da so listine in deklaracije bile sprejete v parlamentih, ki so pristojni za spreminjanje ustav, da v slovenskem primeru tudi postopek revizije, to je spreminjanja ustave, bil izpeljan v skladu s slovensko ustavo. To pa pomeni, da formalno to so ustavne listine, ki jih zvezno ustavno sodišče ne more prepovedati. Kar zadeva vsebino teh aktov, večina sodnikov se je strinjala, da gre za secesionistične, torej odcepitvene namere, za enostranske odločitve, ki so v nasprotju z zvezno ustavo. Sodnik Bačič je celo dejal, da določbo o samostojni in neodvisni Sloveniji, v nasprotju tudi z veljavno slovensko ustavo. Druga novica pa je, kot smo dejali, dobra. Zvezno ustavno sodišče, je v skupščini Jugoslavije, končno poslalo svojo februarsko odločbo, v kateri se je strinjalo z mnenjem odvetniške zbornice Slovenije, le četrti odstavek 65. člena zakona o vojaških sodiščih v nasprotju z zvezno ustavo. Gre za določbo, ki jo obtoženemu pred vojaškim sodiščem onemogoča izbiro civilnega branilca. Na skupščini gospodarske zbornice Jugoslavije, ki se je slovenski in hrvaški delegati niso udeležili, so ugotovili, da lahko že govorijo o pokopu jugoslovanskega gospodarstva.
Z velikim nezaupanjem pa so sprejeli tudi sporočilo predstavnika zvezne vlade o tako imenovanem šok programu za rešitev krize, po obdobju moratorija. Kot je znano, o tem poroča Tanjuk, naj bi zaradi velikih plačilnih težav s tujino, deviznih rezerv je že manj kot 4 milijarde dolarjev in zadoščajo komaj za 2 meseca, začasno zaprli devizni trg pri narodni banki Jugoslavije. Z devizami bi odplačevali samo zunanji dolg. Septembra pa bi razglasili moratorij in zunanjo plačilno nelikvidnost. Markovičeva ekonomska politika je torej dosegla popoln neuspeh in hkrati izgubila zaupanje sveta. Zato nas še bolj preseneča, da Markovič še vedno računa na tuja posojila, s katerimi naj bi izpeljali ta šok program. Ob takem zlomu ni nič nenavadnega, če prihaja do motenj v plačilnem prometu. Slovenska gospodarska zbornica je vse predsednike zbornic posameznih republik, ponovno opozorila, da posamezna podjetja ne poravnavajo svojih obveznosti do Slovenije. Poleg tega pa si prisvajajo objekte, opremo in drugo premoženje slovenskih podjetij, kar je v nasprotju s cilji brionske deklaracije. Iz skupnosti občin bosanske krajine, pa je danes prišla novica, da se morajo predstavništva slovenskih in hrvaških podjetij na njihovem območju v 30 dneh preoblikovati v samostojna podjetja s svojimi žiro računi. Taka gusarska dejanja ogrožajo tudi gorenjsko gospodarstvo.
4. 000 članski kolektiv kranjske Planike, ime v jugoslovanskih republikah 5 krat več trgovin, kot v Sloveniji, 146 s 650 zaposlenimi. V njih proda okoli 20 odstotkov celotne proizvodnje, medtem ko jo tri četrtine izvozi. Vrednost zalog in premoženja v 50 trgovinah na trenutno najbolj tveganem delu Srbije in ožje Bosne, je več kot 200 milijonov dinarjev. Prva obvestila, da SDK denarja ne bo več nakazovala v Slovenijo, so od poslovodij iz Vojvodine in Banjaluke začeli dobivati v petek. Doslej edino uradno obvestilo, je prišlo iz Banjaluke. Morda, še bolj kot tega, se bojijo prikritih ukrepov, saj se prilivi vztrajno zmanjšujejo, medtem ko jih iz Srbije in ožje Bosne, od ponedeljka sploh ni.