Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 12. 6. 1991

Vlada je sprejela osamosvojitvene zakone, sedaj pa pripravlja še nekatere ekonomske, je poudaril Lojze Peterle. Anteja Markovića je spomnil, da je Slovenija odprta do Jugoslavije in sveta, toda noče imeti nič skupnega s tistimi, ki kršijo človekove pravice. Razglašajo avtonomne krajine in podobno, za tem je kronološko opisal predloge slovenske vlade Zvezni vladi, odziv nanje je bil pičel, je dejal Peterle. Vendar je bilo s strani zvezne vlade nekaj zagotovil, da ne bodo storili nič, da bi postavili pod vprašaj plebiscitno odločitev Slovenije. Kar zadeva današnje pogovore slovenske vlade z Markovičem, je dejal, da ni pravega razumevanja za slovensko suverenost, čeprav Markovičeva navzočnost potrjuje, da plebiscit spoštuje.
Zavedamo se stvarnih pooblastil Zvezne vlade, vendar menimo, da je njeno razumevanje slovenskih procesov, pomembno za razreševanje jugoslovanske krize. Pogovori so potekali v strpnem ozračju, sogovornike sem uvodoma obvestil, da smo se po 26. juniju pripravljeni pogovarjati o novih povezavah, kakor smo bili odprti tudi doslej.
Lojze Peterle je še povedal, da vlada pripravlja nov fiskalni in monetarni sistem, da se bo uporabljal jugoslovanski dinar, da želi Slovenija prevzeti vse dosedanje mednarodne vezi Jugoslavije, da želi vlada doseči dogovor z zveznim sekretariatom za zunanje zadeve o diplomatskih in konzularnih predstavništvih, o delitvi premoženja in tako dalje.

Medtem, ko je v parlamentu BIH potekal oster spor, med tremi vladajočimi nacionalnimi strankami in opozicijo, pa so se na ploščadi pred skupščino zbrali kovinarji, ki že deseti dan stavkajo. Nezadovoljni z včerajšnjimi ukrepi, so danes ponovili dve zahtevi. Najvišja obremenitev dohodka podjetij lahko znaša 33 odstotkov in spremembo zveznega zakona o računovodstvu.
Vlada je danes obe zahtevi sprejela, vendar s pogojem, da se zamenjajo vsi nesposobni direktorji in da se zagotovi spoštovanje zakonov in ustave. Podobno kot pred parlamentom, je bilo podobno vroče tudi v skupščinskih klopeh. Predlogu, da predsedniki poslanskih klubov samo preberejo svoja stališča o političnem položaju v BIH in Jugoslavije brez razprave, so ostro nasprotovale štiri opozicijske stranke. One menijo, da se tako želi ta republika odstraniti iz pogovorov o prihodnosti Jugoslavije, zato naj zgodovinsko odgovornost za tak postopek prevzamejo dve nacionalni stranki.
Opozicija opozarja, da je BIH samo še zemljepisni pojem po katerem se že včrtavajo nove meje. Za politiko vladajočih strank pa menijo, da vodi k razpadu BIH. Poslanci so z večino glasov odločili, da politično deklaracijo o položaju BIH in Jugoslavije pripravi predsedstvo te republike. Zvezni sekretar za ljudsko obrambo, Veljko Kadijević, je ob obisku tretjega vojaškega območja v Skopju, ohranil stališča armade, ki vztraja pri ohranitvi Jugoslavije v dosedanjih mejah. Celoviti gospodarski reformi in politični preobrazbi, po mirni in demokratični poti. Zadnji čas je, da se konča anarhija in izzivanje konfliktov. Namesto tega je potrebno prihodnost države načrtovati z razumom in sodelovanjem, je poudaril Kadijević. O varnostnih razmerah v Jugoslaviji in o sodelovanju Armade z republiškimi institucijami v Makedoniji, pa se je pogovarjal s predsednikom Makedonije, Kirom Gligorovom.
Vsak požar lahko povzroči, da se vnamejo tudi sosednje hiše, zato se ni čuditi strahu tujine, za razmere pri nas. Pa če si jih naši predstavniki, ki te dni obiskujejo pomembna evropska središča, še tako prizadevajo omiliti. Član predsedstva Jugoslavije, Janez Drnovšek, naj bi bil danes na konferenci o evropski konfederaciji.
Danes se je začelo prvo ustanovno zasedanje t. i. evropske konfederacije. Na njej se je zbralo približno 150 predstavnikov. Večina strokovnjakov s področij energetike, telekomunikacij, varstva okolja, transporta, kulture, ter s področja evropske varnosti in sodelovanja. Zanimivo je, da ti udeleženci niso nosilci nobenih pomembnejših državniških funkcij.
V Pragi so se znašle tudi znane osebnosti, kot je Edvard Ševarnaze, do nedavno premierka Kazimira Proskenejeva, nekdanji predsednik italijanske vlade Emilio Colombo in drugi.
Med udeleženci Jugoslavije srečamo Lazarja Mojsova, Emila Kustorico in dva ugledna ekonomista Aleksandra Bajta iz Ljubljane in Mateja Babiča iz Zagreba. Svoj prihod je napovedal tudi dr. Drnovšek.
Vseevropsko zasedanje ima dve razsežnosti. Futuristično, tu bo govora o prihodnji evropski arhitekturi, ter aktualno razsežnost, v okviru katere bodo razpravljali o konkretnih problemih, ki so najbolj žgoči na evropskem vzhodu, je v pozdravnem govoru poudaril pokrovitelj zasedanja, češko- slovaški predsednik Vaclav Havel. S tem je posredno kritiziral pobudnika te zamisli, francoskega predsednika Francoisa Mitteranda. Njegova ideja namreč sovpada z Evropo prihodnosti, od Urala, do Atlantika. Zato sem ne sodijo Američani, ti pa so se, na Havlovo željo, prav tako znašli na zasedanju. 104 milijoni volilcev, prvič v tisočletni zgodovini ruske države si z vsenarodnim glasovanjem volijo predsednika. Hkrati volijo tudi župana Moskve in Leningrada, prebivalci Leningrada in Sarnovska, pa glasujejo o preimenovanju obeh mest. Med šestimi predsedniškimi kandidati, se zmaga, sodeč po javnomnenjskih anketah, še najbolj nasmiha predsedniku ruskega parlamenta, Borisu Jelcinu. Njegov najresnejši tekmec, pa je bivši premier Nikolaj Riškov. Ruski volilci se sicer odločajo za nadaljevanje, sicer v vseh pogledih že izčrpane poti, bodisi za potrditev reforme naravnanosti, ki naj jo pospeši predsedniški sistem oblasti, z operativnim predsednikom na čelu. Jelcin sicer spokojno gleda na volitve in se nadeja zmage, medtem ko Riškov v primeru poraza, svari pred razkolom Rusije, ob zmagi pa napoveduje, da se ne namerava konfrontirati z Mihaelom Gorbačovom. Sovjetski predsednik danes ni hotel razkriti, koga je volil, je pa poudaril, da bo sodeloval z izbrancem naroda. Volitve predsednika ruske federacije po njegovem sovpadajo z odgovornim razvojnim obdobjem vse SZ in sicer z reševanjem dveh ključnih vprašanj. Oblasti in lastnine, to pa je po Gorbačovu nemogoče brez ustreznega mehanizma soglasja, in v tem je pripravljen na sodelovanje s prvim, narodno izvoljenim predsednikom Rusije. Delegati 10. kongresa albanske delavske stranke, so sklenili, da se bo stranka v prihodnje imenovala socialistična. Kongres se bo končal danes, ko se bo sprejel program in statut stranke ter bodo izvolili novo vodstvo. V obeh dokumentih so predvideli tudi opuščanje ideologije marksizma in leninizma. Delegati so še podprli pravičen boj Albancev na Kosovu in v Jugoslaviji, za narodne pravice in enakopravnost, ter sprejeli resolucijo o tem. Iz Albanije so ponovno začeli bežati njeni državljani. Kot poročajo, so ladje v južnem Jadranu ponudile zatočišče 400 albanskim beguncem, ki so na splavih iz sodov in desk, skušali priti do italijanske obale. Marca, je na jug prišlo okoli 24. 000 Albancev, ki so jih namestili v posebna taborišča. Medtem, ko se oblasti na jugu države pripravljajo na nov val beguncev, so v Rimu sporočili, da bo, po sedanjem zakonu o priseljencih, moralo Italijo zapustiti več kot 200. 000 tujcev.

Gospod Semolič, ali se bo pri delu ZSS kaj spremenilo, sedaj, ko ste postali predsednik. Nekaj gotovo vsak predsednik prinese s seboj, vendar sem realist, bolj kot jaz, nas bo spreminjalo življenje.
Kako je vaša nova funkcija združljiva z dosedanjimi, z visoko funkcijo v Socialistični stranki Slovenije in z funkcijo predsednika Poslanskega kluba Socialistov.
Jaz sem socialist, to ne skrivam, vendar sem hkrati dal vedeti, da kadar bodo interesi stranke v navzkrižju z interesi sindikata, je moja opredelitev jasna. Interesi sindikata, članov organizacije, so v prvi vrsti. Vodja kluba ne bom mogel več biti, saj se to fizično ne da, če se hoče človek resno posvetiti temu delu. Danes ste poslali določene zahteve vladi, napovedali ste protestno zborovanje kovinarjev, tekstilcev in drugih delavcev. Ali mislite vztrajati pri splošni stavki, če vlada in skupščina ne bo sprejela vaših zahtev. Predvsem gre za protestni zbor, kot izjemno resno opozorilo, nad obnašanjem oblasti do stisk in zadreg delavcev in delavk. Če bo ta oblast vzela opozorila izjemno resno in se posvetila zahtevam tega zbora, potem kakšen širši protest, kot orodje sindikalnega boja, ne bo potreben. Rektorju ljubljanske Univerze, prof. Borisu Sketu in njegovi ekipi se izteka dvoletni mandat. Novega vodstva ne voli več univerzitetni, temveč znanstveno- pedagoški svet te univerze. Slednjemu, kot tudi članom sveta, študentskega parlamenta, visokošolskim učiteljem in javnosti, je dopoldne pet kandidatov za rektorja ljubljanske Univerze predstavilo svoje programe.
In tudi odgovarjalo na številna in nič kaj mila vprašanja kolegov profesorjev, pa tudi študentov. Svoj pogled na Univerzo in njen razvoj, manj na vlogo rektorja, so predstavili Rudi Rizman, s Filozofske fakultete, Veljko Rus, kandidat Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo, s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo sta kar dva kandidata. Branko Stanovnik in Miha Tišler, Boštjan Žekš, pa je kandidat medicinske fakultete. Že pred predstavitvijo svojih programov, pa so se kandidati za rektorsko mesto, kljub ugovorom sedanjega rektorja odločili, da svoje kandidate za prorektorje, danes ne bodo predstavljali. Po spremenjenem statutu ljubljanske Univerze, namreč prorektorsko ekipo zbere rektor sam, med kandidati, ki jih predlagajo fakultete, visoke in višje šole. Poslušalci, ki so veliko predavalnico Pravne fakultete v Ljubljani kar dobro napolnili, bi seveda želeli slišati, kakšne skupine sodelavcev, bi si kandidati želeli. Na odgovor bodo morali počakati do srede septembra. Študenti so bili razočarani, ker so kandidati, po njihovem mnenju in sodeč po programih, pozabili, da je Univerza tudi ustanova študentov. O vplivu študentov na Univerzi, standardu, kulturi, pogojih študija, ni razmišljal nihče. Več smo slišali o podiplomskem študiju, odnosu med inštituti in Univerzo, razmerju med pedagoškim in znanstveno- raziskovalnim delom, avtonomiji Univerze. Znanstveno- pedagoški svet, bo med petimi kandidati rektorja izvolil v ponedeljek, 17. junija. S šolstvom nadaljujemo. Z razliko od prejšnjih let, ko je najvišja republiška priznanja za svoje požrtvovalno delo, pri vzgajanju in usposabljanju mladih, prejelo več ljudi in šol, je letos nagrajenec le eden. Prof. Bogomir Gerlanc. Pravzaprav bi jo moral, za uspehe na področju šolstva, mednarodno- osvobodilne vojne in po njej dobiti že leta 1976, pa mu je bila dva dni pred izročitvijo, zaradi povsem politične direktive, ker je pod njegovim uredništvom izšlo Slodnjakovo delo Obrazi in Delo slovenskega slovstva, odvzeta. Prof. Bogomir Gerlanc, rojen 1901 v Kontovelu pri Trstu, se je vidneje uveljavil na področju šolstva, že med zadnjo vojno, kot namestnik vodje oddelka za umetnost in ljudsko prosveto, pri tedanjem SNOS- u, ter kot sourednik osnovnošolskih Beril. Kasneje je v Celju prevzel organizacijo šolstva in kulture. Uredniško delo je, poleg pisanja člankov iz zgodovine založništva in knjigotrštva, nadaljeval po raznih založbah tudi po vojni. Pri MK, v zbirki Moja knjižnica, danes kot urednik faksimilov pomembnih slovenskih tiskov, ter avtor številnih monografskih del. Nenazadnje, je poudaril Stane Čehovin, namestnik republiškega sekretarja za šolstvo, je letošnji nagrajenec avtor pobude, da osmi februar postane slovenski kulturni praznik. Odbor za podelitev Žagarjevih nagrad, e torej letos očistil skoraj 20- letni prah in skušal popraviti krivico. Vnaprej pa bo, po besedah dr. Venclja, razmišljal o spremembi imena ter meril za podelitev, med nagrajence pa bo, za spodbudo, vključil tudi mlajše učitelje. K razumevanju želja kakega naroda, zagotovo prispeva tudi branje njegove umetniške besede. Hrvaški bralci, so se že lahko srečali s slovensko poezijo, predvsem v literarnih revijah. Najnovejša številka revije Dubrovnik, pa prinaša obširnejši pregled sodobnih pesniških tokov v Sloveniji.
Dubrovnik, revija za književnost in znanost, ki jo je po nekajletni prekinitvi, lani spet začela izdajati hrvaška Matica, je že pred časom objavljala hrvaške prevode slovenskih pesmi. Tako presegla lokalno usmeritev, ki jo morda nakazuje naslov revije. Danes so v Društvu slovenskih pisateljev predstavili njeno drugo številko. Tokrat nam prinaša pregled sodobne slovenske poezije, od 1960- 90.