Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 12. 7. 1991

Dober dan! V Beogradu se je ob pol enajstih sešlo Predsedstvo Jugoslavije. Seja še ni končana. Poleg članov pa so navzoči še predsednik skupščine Jugoslavije in zvezne vlade, ter zvezni sekretarji za ljudsko obrambo, zunanje in notranje zadeve. Seje, katere dnevni red je uresničevanje četrto- julijskih sklepov Predsedstva o razmerah v Sloveniji in Brionska deklaracija, se dr. Janez Drnovšek ne udeležuje. Deklaracijo je podprl že na Brionih in v slovenski skupščini, poleg tega pa brniško letališče še vedno ni odprto. Sejo je pred zaprtimi vrati spremljal tudi naš posebni poročevalec, Zoran Medved, ki pa je zvedel tudi nekaj podrobnosti seje zvezne vlade. Zoran, upam, da imamo s teboj tudi neposredno telefonsko zvezo, se slišimo? Danica, dober dan, lep pozdrav iz Beograda.
Samo nekaj, trenutek, Zoran. Preden ti damo besedo, dovoliš, da povem, kaj je še sinoči izjavil podpredsednik Jugoslavije, Branko Kostić. Rekel je namreč, da ima Predsedstvo kot vrhovni poveljnik, danes samo dve možnosti. Da Slovenijo, ki po njegovem mnenju ne spoštuje dogovorjenega, s silo disciplinira armada. Ali pa, da se dogovorijo za postopno vračanje armadnih sil iz okolja, ki ima armado za okupatorsko. Sicer pa je po Kostičevem osebnem mnenju Slovenija za Jugoslavijo odpisana. No, Zoran, katera od teh Kostićevih napovedi, oziroma točk se uresničuje, oziroma, kako sploh poteka seja v Beogradu?
Sejo v Beogradu so pred približno eno uro prekinili in nadaljevali naj bi jo ob pol devetih. Jaz sem se s podpredsednikom zveznega predsedstva, Brankom Kostićem, tudi osebno srečal na kratko, na hodnikih v palači federacije in mi je ponovil ta predlog, ki si ga ti zdaj prebrala, ampak tolmačil ga je, vsaj pred mano, ko sem se predstavil kot novinar slovenske TV, kot nekakšno gesto dobre volje do slovenskega naroda, da bi pravzaprav z umikom armade iz Slovenije omogočili, pravzaprav odpravili nezaupanje slovenskega naroda do armade in slovenskega političnega vodstva in olajšali uresničevanje Brionske deklaracije. Sicer pa, Predsedstvo je pravzaprav pred nekakšno blokado. Srečal sem se neuradno, na kratko, tudi s članom Predsedstva, dr. Vasiljem Tupurkovskim, ki mi je dejal, da sta pravzaprav v igri dva povsem nasprotujoča si predloga. Po prvem, ki ga očitno zagovarja Tupurkovski, potem Bogičević, Mesić, bi pravzaprav Predsedstvo moralo takoj in brezpogojno sprejeti Brionsko deklaracijo in hkrati tudi določiti natančno tehniko izvajanja posameznih točk te deklaracije, da ne bi pri izvajanju, recimo, pri umiku armade ali pri vračanju v kasarne in podobnih stvareh, prihajalo do kakšnih nesporazumov, ampak izgleda, da se ta srbski lobi v Predsedstvu temu zoperstavlja. Pravzaprav s temi rahlo neresnimi predlogi, kot je ta Kostićev, kjer se armada, seveda, tega sicer nihče ni rekel, ampak očitno, da se predstavniki armade, ki so tudi na seji Predsedstva seveda, z umikom njihovih enot iz Slovenije ne strinjajo in seveda to proizvaja eno popolno blokado. Kostić mi je celo dejal, da je bil nekje predlog, ni rekel, kdo ga je dal, ampak, da bi pravzaprav po treh mesecih, če ne bi prišlo do sporazuma o drugačnem urejanju odnosov med republikami v Jugoslaviji, pravzaprav dali JLA odprte roke, Tupurkovski pa je zanikal, da bi kdorkoli na seji takšen predlog dal. In mislim, da se pravzaprav okrog te vloge armade in tudi vloge, oziroma, kaj naj bi Predsedstvo Jugoslavije kot formalno vrhovni poveljnik JLA, pravzaprav, kako naj bi upravljalo s to armado. Mislim, da se pravzaprav tukaj lomijo kopja na sami seji Predsedstva in da je to pravzaprav bistvo zadeve. Dejstvo pa je, da Predsedstvo zaradi te blokade sploh še ni uspelo razpravljati o predlogu, da sprejme in seveda tudi ni še sprejelo Brionske deklaracije, kar je sploh predpogoj, da se pogovarja o drugih stvareh. Zoran, praviš, da se bo razprava nadaljevala čez dobro uro. Kaj pa si zvedel o seji zvezne vlade?

Slovenska tiskovna agencija je sporočila, da je evropska delegacija, ki se je včeraj sestala z nekaterimi slovenskimi voditelji, pravzaprav šele predhodnica pripravljalne delegacije. Šele ta bo pripravila vse potrebno za prihod prave skupine opazovalcev, ki bi nadzorovala prekinitev ognja v Sloveniji in na Hrvaškem. Slovenska tiskovna agencija je še izvedela, da naj bi Brionsko deklaracijo podpisali jutri v Zagrebu. Za ES naj bi to storil veleposlanik dvanajsterice v Beogradu.
Z današnjo predstavitvijo Slovenije, ki so jo priredili ob zasedanju izvedencev iz držav članic, Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, na katerem obravnavajo probleme manjšin, so osamosvojitveni načrti naše republike dobili nov vzvod. Ustanovili so namreč posebno skupino za mednarodno priznanje Slovenije, v kateri je vrsta znanih osebnosti iz Slovenije in tujine, vodi pa jo dunajska pravnica, Eva Marija Barchi. Novo telo, ki bo bržkone delovalo v Ženevi, bo usklajevalo izvedensko, pravno in praktično pomoč za mednarodno priznanje Slovenije. Predstavitev se je osredotočila na samoodločbo, kot temeljno načelo osamosvajanja, ki ga v jugoslovanski ustavi določa poseben člen, kot je poudaril predsednik družbeno političnega zbora republiške skupščine, dr. Ludvik Toplak. Samoodločba ponuja tudi enakost vseh državljanov Slovenije in tistih, ki v njej živijo, to pa velja, kot je dejal dr. Stanko Ojnik, tudi na verujoče, ne glede na njihovo veroizpoved. Predsednik italijanske skupnosti, Maurizio Zemul, je poudaril dosedanje dosežke pri uveljavljanju politične, kulturne in gospodarske avtonomije pripadnikov manjšin, ki živijo v Sloveniji, dr. Silvo Devetak pa je med drugim zatrdil, da je slovenska samoodločba prispevek k afirmaciji nove demokratične družbe, etičnega koncepta z enakostjo vseh prebivalcev, kar pa obenem pomeni tudi izhodišče za urejevanje jugoslovanske politične krize. Posebej zanimivo je izzvenel nastop podpredsednika belgijskega helsinškega komiteja, Iva Petersa, ki je dejal, da Helsinška sklepna listina nikjer ne trdi, da mej v Evropi ni mogoče spreminjati, temveč, da tega ni mogoče početi nasilno. Zunanja ministra ZDA in Sovjetske zveze, Baker in Besmertnih, sta se pogovarjala o krizi v Jugoslaviji. To je bilo neuradno sporočeno iz State Departmenta. Prav tako pa je tudi Besmertnih izjavil, da je med drugim tekla beseda o težkem položaju v Jugoslaviji in o prizadevanjih za ohranitev enotnosti, kar naj bi bila osnova za razvoj dogodkov v ugodnejši luči. Toda razen tega o sami vsebini pogovorov o Jugoslaviji med šefoma ameriške in sovjetske diplomacije ni bilo moč dobiti nobenih podatkov. Znano pa je seveda, da se SZ zavoljo lastnih problemov, zavzema za ohranjanje takoimenovane teritorialne celovitosti Jugoslavije. Medtem ko ameriška vlada tega izraza že nekaj časa ne omenja v svojih izjavah o stanju v Jugoslaviji. Kot je slišati, utegneta zunanja ministra po zaključku današnjih pogovorov, povedati kaj več o Jugoslaviji, ali pa bosta morda dala celo kakšno skupno izjavo. Vsekakor pa je za zdaj pozornost osredotočena na izdelavo kompromisa glede sporazuma o zmanjšanju števila strateških jedrskih raket. Dokončno besedilo sporazuma je namreč glavni pogoj za to, da pride do vrhunskega sestanka Bush- Gorbačov konec tega meseca v Moskvi. Hrvati se bojijo novega evropskega Hitlerja, je naslov ekskluzivnega intervjuja s predsednikom Mesićem, ki ga na prvi strani objavlja britanski tednik The Europian. Stipe Mesić v intervjuju ostro napada Slobodana Miloševića in trdi, da se Milošević zdaj vede kot Hitler pred drugo svetovno vojno. Milošević se le pretvarja, da želi zaščititi pravice Srbov, ki živijo na Hrvaškem in v drugih republikah in to izrablja za izgovor, da bi pridobil več zemlje. Vem, je dejal Stipe Mesić, to so ostre besede, toda pomembno je, da Evropa in ostali svet spoznata, da je Milošević imperialist. Stipe Mesić je trdo prepričan, da je razpad Jugoslavije neizbežen in neustavljiv, državljansko vojno pa je mogoče preprečiti le, če Srbi pristanejo na ohlapnejšo zvezo suverenih držav po vzoru Evropske skupnosti. Če pa bodo Srbi preprečili neodvisnost drugih republik, potem bo Jugoslavija izginila med prelivanjem krvi, svari jugoslovanski predsednik. Po njegovem mnenju so edina rešitev pogajanja za mirno razdružitev. Če pa se JA ne bi umaknila in če bi celo napadla Zagreb, kot se mnogi bojijo, potem mora Evropa povedati armadi, da tega ne more storiti. JA mora spoznati, da gre za evropski mir, opozarja Stipe Mesić v tedniku The Europian. Tako torej predsednik Predsedstva Jugoslavije. Mi pa se zdaj še nekaj trenutkov pomudimo pri tisku in sicer beograjskem. Srbski tisk, ki je predvsem zadnje čase zvesto ogledalo uradne politike in ki od 27. junija prihaja v Ljubljano z enodnevno zamudo, delno prenaša središče pisanja iz Slovenije na Hrvaško. To seveda še ne pomeni, da ni na račun Slovenije zapisana cela vrsta klevet in skonstuiranih ugotovitev, da je dežela majhna za vojskovanje, kot je zapisala z zasedanja slovenske skupščine Politika ekspres, Politika pa je razumela, da se dežela ničemur ne odreka. V kompilacijskem članku o dogodkih v Sloveniji in na Hrvaškem pa Politika ekspres tudi meni, da ne gre samo za mirno odcepitev, temveč za najbolj brutalno zamišljeno preurejanje in prisvajanje drugih delov Jugoslavije. Bolgarski fašistični VMRO, mišljena je makedonska stranka, že poskuša ilegalno preko jugoslovanskih državnih meja, poslati v Slovenijo lastne brigade krvoločnih dobrovoljcev. No, nadaljuje časopis, prihaja tudi na tone orožja iz Libanona. Kot turisti prihajajo v Slovenijo in na Hrvaško specialci iz Nemčije in Avstrije. Za beograjski tisk je moratorij le manever za pokončanje Jugoslavije. Obširno razvijejo tudi tezo o tem, da so Hrvati proti Sloveniji in da na osi Ljubljana- Zagreb, škriplje. Politika ekspres tudi ugotavlja, da Slovenija vodi specialno vojno proti JA, ki dosledno spoštuje dogovore. V četrtkovi številki isti časopis prenaša komentar Narodne armije, ki ocenjuje, da slovenski voditelji razumejo samo jezik groženj, kajti vse, kar delajo, temelji zgolj na nasilju. Armadni tednik tudi navaja, da bi jim sladkobno propagandni pritisk zavidal tudi sam Goebels. Sicer pa beograjsko časopisje tudi piše, da so se tolpe črnosrajčnikov iz domovine in tujine, izmaknile nadzoru Tu}mana in umirjenih ter da vlada zato v hrvaški vrhuški panika.
Kot da so slepi in drugi na vse pozive k razumu, strpnosti, demokratičnemu dialogu in celo za krike mater vojakov, iz le borih 100 km oddaljenega Vršca, ki so svojo bolečino strnile v poziv vsem materam v Jugoslaviji, prispevek povzemamo po Yutelu.

Mariborska univerza je imela že do zdaj razvito predvsem tehnično in tehnološko raziskovanje, vendar se je gospodarstvo nenehno pritoževalo zaradi slabega pretoka znanja in novih spoznanj. Svetla luč za gospodarstvo, ki že nekaj let tava v temi, je današnji podpis sporazuma o ustanovitvi tehnološkega razvojnega centra Maribor. Metalna, TAM, TVT Boris Kidrič, IS občine, KBM. Mariborska univerza je seveda glavni financer, ministrstvo za znanost in tehnologijo Slovenije, so prvi ustanovitelji. O pridružitvi pa razmišljajo tudi druga podjetja. Povabili so tudi privatnike. Največ denarja bo prispevalo ministrstvo za raziskovanje, potek financiranja pa bo odvisen od raziskovalnih projektov, saj bodo delili denar po projektih. Zakaj so se odločili za ustanovitev sredi poletja, ko univerza in gospodarstvo delata z omejeno močjo? Ker želijo denar čimprej izkoristiti in postaviti raziskovalni center na noge. Denar je zlato, ki se ga ne upajo spustiti iz rok. Raziskovanje bo omejeno na področja, ki jih mariborsko gospodarstvo že do zdaj razvija. Od raziskovanj materialov, izdelovalnih tehnologij, zanesljivosti in varnosti izdelkov, informacijskih tehnologij, krmiljenja sistemov, posebnih tehnoloških postopkov in organiziranja in upravljanja sistemov poslovanja in kakovosti. Tem področjem pa se bodo morala kmalu priključiti še področja marketinga in strateškega razvoja. Sedež novega centra bo v Metalni, zato resnično upamo, da bo pretok idej zares hiter in da jih ne bo želja in pritisk po novih dosežkih preveč oviral pri raziskovanju.
S kamero smo v logaškem Kliu, ki velja tokrat kot primer prilagajanja novemu položaju. Proizvodnja je bila prejšnji teden ustavljena za štiri dni, kontejnerski izvoz je bil onemogočen. Pa so se zdaj dogovorili, da bodo delali vse julijske sobote, v proizvodnji stavbnega pohištva občasno tudi po 12 ur na dan in ujeli svoj izpad. Gre kajpak za izvoz. Evropa, pravijo, se je ustrašila bolj kot Amerika. Trg je neizprosen, pa vendar ne toliko, da bi v tem času, ko so jim Kliovci dejali, da pospešeno nadomeščajo izgubljeno, ne naročali celo dodatnih količin. Zavest, da jim svet zaupa, je celo dvignila storilnost. Nihče ni na dopustu in tudi v prihodnje ne bo, so odločni. KLI ima zadosti zalog, da se lahko tudi v primeru izpada polizdelkov iz Jugoslavije, prilagodi. Glavna težava je lahko v transportu. Prodaja po ostalih jugoslovanskih republikah seveda pada. Izhod je tujina. To vedo tudi drugje. Idrijska Rotomatika ima na primer zagotovila, da od tujine tudi glede financiranja ne bo težav. Ponekod pravijo, da so delali že v težjih pogojih. In ker je izvoz zdaj brez ovinkarjenja edina alternativa, je in bo pritisk na ustrezno stimuliranje še večji. Slovenski gozd ima danes drugačen pomen. Les postaja vrednota, ki jo moramo znati izkoristiti. Danes se tega zavedamo kot morda še nikoli. Turizem je že velikokrat dokazal, da je ena najbolj trdoživih dejavnosti. To se te dni potrjuje tudi v Sloveniji. Vojna se niti končala še ni, ljudje pa že odhajajo na počitnice. Za zdaj seveda še v bližnje turistične kraje. Seveda pa domači turisti ne bodo napolnili vseh turističnih zmogljivosti ali celo nadomestili izpada dohodka od tujskega turizma. Da se slovenski turizem resnično bori za preživetje, so danes opozorili tudi na seji sekcije za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Prijeten konec tedna vam želimo in nasvidenje.