Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 13. 6. 1991

Sicer pričakujemo, da boste bolj temeljito pojasnili odločitve, skupaj s predsednikom vlade, v Žarišču, na drugem programu ob 20. uri. Hvala do sedaj. Sedaj pa povejmo, da je včerajšnji Markovićev obisk v Sloveniji, odmeval po svetu. Najkrajše rečeno, ker za podroben pregled pisanja ni časa, tuji novinarji ugotavljajo, da je bilo to do sedaj najbolj ostro opozorilo Sloveniji. Da so Slovenci ta pritisk zavrnili, ter da se ja Markovič prepričal, da mislijo zares. Medtem se priprave na osamosvojitev pospešeno nadaljujejo. Ustave do tedaj najbrž ne bo, se pa veliko novega dogaja, vsaj glede simbolov samostojne države, okrog grba in zastave.

18. junija, se začenja nepretrgano zasedanje hrvaškega Sabora, na katerem bodo sprejeli politični akt, o samostojni in suvereni republiki, ter številne zakonodajno- pravne sklepe, o delovanju hrvaške države. To so napovedali, na današnji razširjeni seji predsedstva Sabora. Kot je povedal predsednik vlade Josip Manulić, bo Sabor, po hitrem postopku, sprejemal nekaj 100 zakonov, drugih predpisov in odlokov.
Pripravljeni so dokumenti o hrvaškem državljanstvu, osebnih izkaznicah, potnih listinah, prometnih davkih, službi družbenega knjigovodstva, mednarodnih sporazumih in številni drugi. Hrvaški predsednik, dr. Franjo Tu}man, se je na Banjskih dvorih pogovarjal z ameriškim veleposlanikom v Jugoslaviji, Warrenom Zimmermanom, o aktualnih razmerah v SFRJ in na Hrvaškem. Ameriški veleposlanik je podprl sporazum med republiškimi voditelji v Sarajevu in poudaril interes ameriške vlade, da vsa nasprotja v SFRJ rešujejo s pogovori, demokratično, ob polnem spoštovanju človekovih pravic in pravice naroda, do državne suverenosti. Zimmerman se je pogovarjal tudi s Stipetom Mesićom in se sestal s predsednico hrvaške Narodne stranke Savko Dabčević- Kučar, jutri bo na obisku v Sloveniji.

Vse skupaj, kot so danes izračunali v komisiji evropske skupnosti, ki sklada akcije FAR- a, 4 milijarde 300 milijonov dolarjev. Od tega iz FAR-, kot nevračljivo pomoč 330 milijonov dolarjev. Potem, ko so včeraj podpisali memorandum o nevračljivi pomoči Jugoslaviji FAR- a in sicer, za letos dobrih 80 milijonov dolarjev, za prihodnje leto, pa je že dogovorjeno kakih 150, je Marenič v skupini 24- ih, širše zastavil jugoslovanske finančne prioritete. Mimo FAR- a in mimo omenjenih štirih milijard dolarjev, bi si zvezna vlada čim prej zagotovila še dve milijardi dolarjev posojil, namenjenih konvertibilnosti dinarja. Zvezni zunanji minister Budimir Lončar, je v skupščini SFRJ, moral priznati, da je SFRJ, v zadnjem času, postala najbolj kritična točka Evrope. Povedal je, da se bo vrh Evropske skupnosti, konec meseca odločil, kako ravnati s SFRJ. Ali ji pomagati, ali dvigniti roke in ukrepati tako, da se požar ne bo razširil k njim.

Britanski premier John Major, je danes uradno povabil sovjetskega predsednika Gorbačova, da se udeleži londonskega srečanja sedmih najbolj razvitih držav. Gorbačov se bo, z voditelji sedmerice, pogovarjal v poformalnem delu srečanja. V Bonnu so vest z navdušenjem sprejeli, saj se je Nemčija za navzočnost Gorbačova v Londonu, najbolj zavzemala. SZ zunanji minister Besmertnih, je danes po končanem obisku v Bonnu, na tiskovni konferenci povedal, da je v vzhodnem delu Nemčije, še vedno sovjetsko jedrsko orožje, da pa ga bodo kmalu umaknili. Z nemškim zunanjim ministrom, sta dvodnevne pogovore posvetila predvsem bližnji konferenci, o evropski varnosti in sodelovanju. Besmertnih je, kljub prijateljskem ozračju povedal, da zveza NATO nima pravice večno obstajati. Da jo lahko nadomesti evropska ideja. Generalni sekretar zveze NATO, Manfred Woerner, ki je govoril pred poslanci bolgarske skupščine, je dejal, da države srednje in vzhodne Evrope, ne morejo biti nevtralne, lahko pa bi bile konstruktiven dejavnik sodelovanja v Evropi. Woerner je povedal, da je potrebno vzpostaviti tesne institucionalne vezi in zaradi izboljšanja varnostnega sistema na evropski celini, pritegniti k sodelovanju tudi SZ. Vrnimo se spet k našim vprašanjem. Prej smo razložili prizadevanja, da bi do osamosvojitve prišli do grba in zastave. Za vsak primer in za rabo na dan dogodka in ob njem, pa so pripravili tale simbol, s tribarvno plamenico, ki so jo predstavili na današnji tiskovni konferenci vlade, kjer so sporočili tudi nekaj drugih novosti.
V zvezi s pripombami na scenarij ob osamosvojitvi Slovenije, so povedali, da gre šele za osnutek in so zato nekatere razprave, ki so se pojavile v javnosti, prenagljene. Po sedanjih predlogih, naj bi ob dnevu osamosvojitve, vsi poslanci po slovesni seji, iz velike dvorane odšli pred skupščino Slovenije. Častno četo bo pregledal predsednik predsedstva Milan Kučan, ki bo tudi edini imel krajši govor. Priče bomo dvigovanju zastave in zasaditvi lipe, ki jo bo blagoslovil nadškof Alojzij Šuštar. Proslave bodo tudi po občinah. Na današnji tiskovni konferenci, so govorili tudi o turizmu. Republiški sekretar za turizem, Ingo Paš, je med drugim povedal, da je predvsem zaradi odnosa v Jugoslaviji, turizem v skorajda katastrofalnem položaju. Kot kratkoročne ukrepe za izboljšanje je napovedal spremembe v prometnem davku, ki naj bi ga plačevali mesečno, Banka Slovenije naj bi omogočila plačevanje v tujih valutah, tudi v hotelih. Napovedal je tudi poziv prebivalcem republike, naj letujejo v Sloveniji. Na tiskovni konferenci smo izvedeli, da naj bi se, pred 26. junijem, še enkrat sestali predstavniki Slovenije in Zveznega izvršnega sveta, da se je zaradi okvare na nizko tlačnem grelcu, dopoldne ustavila JE Krško, ter da je v prometni nesreči v Komanovu, neki civilist do smrti povozil slovenskega vojaka, Petra Hriberška iz Loč pri Poljčanah. Na Ravnah se nadaljuje stavka železarjev, ki se je začela včeraj. Danes se je razmahnila na vse delavce tega giganta. Včerajšnja napoved predstavnika neodvisnega sindikata, se je danes na Ravnah na Koroškem, v celoti uresničila. V železarni je namreč proizvodnja preprosto zamrla. Pred vhodom, se je zbralo okoli 3000 delavcev, ki so bili mnenja, da jim vodstvo podjetja ne daje tistega, kar si zaslužijo in so zato, kot pogoj za nadaljevanje dela postavili kar 15 zahtev.
Zahteve so take, višji osebni dohodek 1000 DEM v dinarski protivrednosti, brez nadur, za vse delavce, od 2 / 5 skupine, prilagoditve za ostale. Takojšnja odprava izven sistemskega nagrajevanja delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, o čemer se tudi pripravlja zakon na nivoju republike. Takojšna odprava zaprtih kuvert, tajnih osebnih dohodkov, da se preneha z neučinkovitimi organizacijami, da se onemogoči in izključi tiste, katerim so te reorganizacije postale hobi. Zahtevamo izplačilo drugega dela regresa, po kolektivni pogodbi. Popoldne ob 14. 00, je stavkovni odbor pričel pogajanja z vodstvom tovarne. O usklajenih točkah, za sedaj ni podatkov, pred tovarno pa je še vedno veliko delavcev. Generalni direktor je menda pristal le na eno od treh zahtevanih kadrovskih zamenjav in malo upanja je, da bo proizvodnja v železarni jutri stekla normalno. Zdravstvo pesti vse večje pomanjkanje denarja. To vpliva tudi na gmotni in socialni položaj zaposlenih, opozarja sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, ter vztraja pri izpolnitvi zahtev, ki so jih postavili ob napovedi stavke, lani septembra. Zahtevajo podpis kolektivne pogodbe, ki bo določala take plače, kot jih imajo v teh dejavnostih v srednjeevropskih državah. Pridružujejo se zahtevam sindikata mariborske bolnišnice, o ureditvi gmotnega položaja zdravstva na nacionalni ravni. Podatki kažejo, da se za potrebe zdravstva steka celo več denarja, kot je bilo načrtovano, vendar se sredstva uporabljajo za druge namene, opozarja sindikat, ki je pri Ustavnem sodišču že sprožil vprašanje ustavnosti in zakonitosti takšnega ravnanja. V Ljubljani imamo spet mestni politični škandal. Gre za slovenski ekološki projekt, ki so ga pripravljali leto dni in bi že v nekaj letih celovito odpravil vire onesnaževanja. Sedaj je v navzkrižnem ognju političnih prepirov.