Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 13. 7. 1991

Dober dan! Maratonska, skoraj 14- urna seja Predsedstva Jugoslavije ni prinesla skoraj nobenega olajšanja. Nasprotno, Predsedstvo nadaljuje v svojem ultimativnem slogu. Na predlog armade je namreč soglasno sprejela odlok v šestih točkah. Preden jih še enkrat povzamemo, povejmo, da so bili na seji poleg članov tudi predsednika skupščine Jugoslavije in ZIS ter zvezni sekretarji za Ljudsko obrambo, notranje in zunanje zadeve. Manjkal je le dr. Drnovšek. Predsedstvo je sicer sprejelo tudi Brionsko deklaracijo in podprlo memorandum ES o delu opazovalne misije v Jugoslaviji. In zdaj k odloku Predsedstva Jugoslavije. V njem je zapisdano: 1. demobilizirati je treba vse oborožene sestave na ozemlju Jugoslavije, razen JA in redne mirnodobne sestave milice in to do 18. julija do 24. 00. 2. popolnitev JA z rekruti je treba zagotoviti v skladu z zveznim zakonom. Rekrute, ki niso prišli na služenje vojaškega roka junija, je treba v vojsko poslati do 20. julija. Glede na to, kako bodo prihajali rekruti, bo zvezni sekretariat za ljudsko obrambo iz enot JA odpuščal rezerviste. 3. Takoj je treba izpolniti obveznost iz Brionske deklaracije, ki se nanaša na režim ob meji, kar pomeni, da je treba vzpostaviti stanje pred 25. junijem. Skrajni rok je 16. julij do 24. 00. Do 13. julija do polnoči, torej čez štiri ure in pol, je treba zagotoviti razmere za normalno življenje in delo enot in ustanov JA in njihovih družin. Treba jih je torej popolnoma deblokirati, odstraniti barikade, omogočiti neovirano preskrbo, pa tudi zagotoviti izvajanje rednega programa vojaškega usposabljanja. Takoj je treba izpustiti vse pripadnike jugoslovanske vojske in jim vrniti zaplenjena sredstva in opremo. To velja tudi za opremo in sredstva zveznega sekretariata za notranje zadeve. Skrajni rok za to je 15. julij do 24. 00. 4. Na svoji prihodnji redni seji bo Predsedstvo preučilo razmere na Hrvaškem. Pri tem bodo posebno skrbno preučili delovanje vojske v skladu z njeno ustavno in zakonsko vlogo ter tovrstne obveznosti Predsedstva, ki izhajajo iz dogovora s predstavniki ES. 5. Izvajanje prvih treh točk odloka bo nadzorovala 8- članska komisija Predsedstva Jugoslavije, ki jo vodi Vasilj Tupurkovski in začne delati takoj. In 6., za izvajanje tega odloka jamči Predsedstvo Jugoslavije.

Predsednik predsedstva Slovenije, Milan Kučan, ki se je ves dan mudil v severovzhodni Sloveniji, pa nam je o sklepih Predsedstva Jugoslavije že zjutraj povedal tole: Očitno je to Predsedstvo te sklepe sprejemalo, kakor da ni pristalo hkrati na Brionsko deklaracijo, kakor da ni popolnoma jasno, da se je o teh stvareh potrebno sporazumet in da je popolna ignoranca, če se do te Brionske deklaracije obnašajo, kot da je mogoče s strani Predsedstva urejati stvari, ki so sicer predmet dogovora vseh treh strank. na podlagi tega dokumenta. Gotovo je, da sta dve točki v teh sklepih, ki bosta povzročili konflikte, tako kot so napisane, čeprav je o tem težko govoriti, ker ni bilo dr. Drnovška na seji, pravzaprav pravega ozadja ne poznamo. To je z regruti, to so stališča skupščine, ne samo naše, tudi hrvaške in še nekaterih drugih in kako je mogoče ignorirati sklepe skupščin in seveda, preoblem meje. Mi smo se o problemu meje pripravljeni pogovarjati, k temu nas zavezuje deklaracija, je pa v zvezi s tem zanimivo to, to bi pomenilo, da je treba čimprej začeti z delom komisij kontrolorjev, opazovalcev, ki jih je obljubila dvanajsterica. Zdaj, po obisku te prve skupine, je popolnoma jasno, da naprej ostaja stanje tako, da zvezni organi teh kontrol ne želijo. Mi si jo želimo. Razumljivo, da si je ne želijo, ker je s tem prostor za manipulacijo, za dezinformacije, za enostransko tolmačenje bistveno zožen in mislim, da je to glavni razlog in da je to poskus, da bi stvari na silo vzpostavili v neko, jaz ne bom rekel, prejšnje stanje, ker to se ne da, ampak v neko novo stanje in da bi to potem pač služilo kot osnova za pogajanja. Seveda to ni samo naša stvar, to je stvar tudi Evropejcev. Kar se nas tiče, mi smo povedali, da na tak način stvari urejati ni mogoče.
Na Nizozemskem, v predsedujoči državi ES so z zadovoljstvom sprejeli vest iz Beograda, da je zvezno predsedstvo potrdilo Brionsko deklaracijo. Tiskovna predstavnica je izrazila upanje, da bodo vpletene strani kmalu podpisale tudi memorandum o razumevanju, kar bo skupini opazovalcev omogočilo nadzor nad ustavitvijo spopadov v Sloveniji in na Hrvaškem. In kako odmeva seja jugoslovanskega Predsedstva v tujini, oziroma, kako je tujina danes spremljala jugoslovansko krizo.

Ni naključje, da spremembe italijanske politike do Jugoslavije prihajajo postopno in v okviru širših regionalnih političnih premikov. To pot je bila v Anconi sočasno podpisana izjava o ekološkemsodelovanju na Jadranu, ki se ji je pridružila tudi Albanija, to pa se je prekrilo s sestankom delovne skupnosti za srednji in južni Jadran v bližnjem Urbinu. Današnjo tiskovno konferenco o obeh dogodkih v Anconi, je italijanski zunanji minister De Michelis izkoristil za objavo sklepa vlade, da bo v priprave vladnega protokola o sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo za leto 1991- 93, vključila tudi republike. S tem bi se Italija torej prilagodila spreminjajočim se razmeram na Balkanu, konktretno suverenosti posameznih republik. To velja zlasti za področje uveljavljanja tega protokola, gre za kakšnih 500 milijard lir. Drugo znamenje spremembe je tudi sklep, da bo Italija odprla generalne konzulate v vseh jugoslovanskih republikah.

Na Hrvaškem tudi danes ni miru. Del te republike se nahaja v vojnem stanju, ki pa ga tukajšnja oblast, vsaj uradno, tako ne imenuje. In medtem ko predsednik Predsedstva Jugoslavije, Stjepan Mesić, novinarjem v Zagrebu zatrjuje, da JA ne bo nikogar napadla, pa tudi Hrvaške ne, vojna letala preletavajo področje vzhodne Slavonije. Med prebivalci Županje, Vinkovcev in Osijeka sejejo preplah. Ker pa jim samo razkazovanje moči očitno ni dovolj, tudi napadajo. Ob 9. 30 je eno letalo najprej mitraljiralo žitni silos v Djerdaju pri Vukovarju, okoli poldneva pa je nanj odvrglo še dve bombi. Iz okolice Mirkovcev poročajo, da je bil cilj napada teroristov prav tako silos za žito. Očitno gre za nove momente v specialni vojni, ki se bo, ko bo žetev v Baranji končana, najverjetneje sprevrgla v bitko za žito.
Od danes so odprti vsi mednarodni cestni mejni prehodi v Sloveniji, kar 27 jih je. Zjutraj so namreč odprli še zadnjega, med divjanjem armade zelo poškodovanega, Holmec na Koroškem.

Milana Kučana, predsednika slovenskega predsedstva, ministra Igorja Bavčarja in spremstvo, so občani Gornje Radgone sprejeli tako kot se sprejema nekdo, ki mu zaupaš in verjameš vanj. Vidno pretresena, še vedno z zelo vidnimi ranami, ki jih je Gornji Radgoni pustila šestdnevna okupacija in divjanje tankovske enote JA, je Milan Kučan spregovoril več kot dva tisočglavi množici ljudi. Želja po miru, času brez orožja in vojaških uniform, odprti meji ter dobrem sosedskem sodelovanju, ni le želja Radgončanov, temveč želja vseh Slovencev in če bo k njeni uresničitvi prispeval tudi njegov podpis pod peticijo o miru, ki so jo danes podpisovali v Gornji Radgoni, se bo tudi sam podpisal pod njen tekst. Pri tem pa je opozoril na nočne sklepe zveznega Predsedstva, ki se obnaša tako, kot da Brionske deklaracije sploh ne bi bilo.
Vi ste imeli priliko pred nekaj tu poslušati dva gospoda, člana Predsedstva Jugoslavije. Spomnite se, kaj sta vam govorila tukaj, prav s tega mesta. Povprašajte ju, kaj je z njuno obljubo potem, ko sta včeraj glasovala za sklepe, ki ste jih imeli priliko danes prebrati. S kakšno moralno pravico sta podprla sklep, da se sem, na ta kraj, vrne JA. To je vprašanje tiste dvojnosti, o kateri je v takšnih trenutkih težko govoriti, kaj šele razmišljati. Mi v Sloveniji po volitvah, po slovenskem plebiscitu, nikakršne možnosti, da bi vam govorili eno in delali drugo, nimamo. Mi smo, tako kot je bila slovenska volja, rekli, želimo svojo samostojnost, ne zato, da bi se zapirali pred drugimi, ampak da bi lahko, ne da bi komurkoli škodili, vstopali v nova razmerja, zato, da bi lahko na tej severni, zapadni, vzhodni in južni meji, mirne duše živeli tako kot živijo ljudje drugod po Evropi.
Milana Kučana in spremstvo je pot nato vodila po ljutomerski in ormoški občini. Za trenutek so postali povsod tam, kjer je okupatorjev bes zaradi svoje vojaške nemoči skrenil nad nedolžnimi civilisti. Presika, Kok, Jastrevci, Središče ob Dravi, Ormož. Tukaj so topovske krogle rušile hiše, gospodarska poslopja, edino streho nad glavo ljudem, ki so krivi le tega, ker želijo živeti v miru in svobodi. Prizorišče spopada med slovensko TO in kolono oklepnih vozil JA, ki je k nam prišla iz Karlovca, sta danes obiskala predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle in minister za obrambo, Janez Janša.
Po tem, kar tukaj slišim, vidim, da so se pripadniki TO in organov za notranje zadeve odrezali še bolje kot je zgledalo prvič. Očitno je, da se Slovenci bolje borijo kot hvalijo. Sedaj nas čakajo druge zadeve, 90 dni, ki na diplomatskem in političnem polju ne bodo manj napeti kakor so bili ti vojaški dnevi, vendar sem prepričan, da bomo to zdržali tudi s pomočjo svetovne javnosti, ki je na naši strani in s pomočjo vse več političnih prijateljev, ki zastopajo naše politične cilje. Kako bi pa komentirali včerajšnje sklepe, oziroma odloke zveznega Predsedstva?
Ti sklepi so v veliki meri uresničljivi, predvsem je pomembno, da bi šle vse enote v kasarne, mislim pa, da bo zelo težko doseči tisto, kar želijo ti sklepi Predsedstva, da bi sedaj z rekruti popolnili armado in da bi na tej osnovi potem demobilizirali te močne enote, ki so bile mobilizirane v Srbiji. Gre za okrog 200 tisoč vojakov. Mislim, da bo morala tudi ta druga stran sprevideti, da je boljše, da ti fantje pokosijo žitna polja sedaj, požanjejo to, kar je dala narava, ne pa da se potijo v vojaških uniformah.
Predsednik slovenskega parlamenta pa si je ogledal poškodovani most v Trzinu in oddajnik v Domžalah V pogovoru s predstavniki domžalske občine je med drugim rekel, da smo to vojno vodili bolj s pametjo kot z orožjem. Okoliškim prebivalcem je izrekel priznanje za visoko moralno držo v tistih dneh. Spopad v Trzinu, je še dejal Bučar, je imel tudi izredno pomemben psihološki učninek. Člani slovenskega predsedstva so seveda obiskali še številne druge kraje po Sloveniji, o čemer bomo nekoliko obširneje poročali v 3. Dnevniku.

SSG v Trstu začenja nocoj poletno sezono. Ob 21. 00 bodo na borjaču ali na kraškem dvorišču Škerkove domačije v Bajki pri Trnovci, že tradicionalnem prizorišču tržaškega gledališkega poletja, zaigrali Rosantejevo komedijo Mosceta. Ta razkošna in igriva odrska pripoved o sladkostih zakonskega življenja je nastala v prvi polovici 16. stoletja, pa je do današnjih dni ohranila vso svojo svežino in veselost, ki jo bodo pod režijskim vodstvom Borisa Kobala udejanili, govoreč v primorskem, deloma pa tudi v štajerskem narečju, Adrijan Rustja, Miranda Caharija, Livij Bogatec, Vladimir Jurc in Lučka Počkajeva. Po nocojšnji premieri, pa do konca meseca, bodo tržaški komedijanti z Mosceto prevandrali mnoga kraška dvorišča in druga prizorišča na prostem, od Mačkovelj do Števerjana. Naj še dodam, da je Slovensko stalno gledališče že leta 1964. prvič uprizorilo Mosceto z nepozabno kreacijo Staneta Severja v glavni vlogi.
Za konec pa še prispevek, kjer je slika svojevrstno nemo zanikovanje besede. Posnetki so nastali danes dopoldne v vojašnici Boris Kidrič v Ljubljani, ko so vojaki, podobno kot v številnih vojašnicah po Jugoslaviji, izrekali svečano prisego.