Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 15. 6. 1991

Besedilo, Slike
Premiera: sobota, 15. junij 1991, Vse oddaje
Prejšnja: 14. 6. 1991
Naslednja: 16. 6. 1991
slika

Pozdravljeni, trenutek osamosvojitve in to ne samo Slovenije temveč tudi Hrvaške, se izredno hitro približuje. Tudi Hrvaške smo rekli. Danes sta se v Ljubljani sestali vodstvi obeh republik. Delegaciji sta vodila predsednika Kučan in dr. Tudjman. Sodelovali so, predsednika skupščin, dr. Drnovšek in Mesić, kot človeka, ki republiki predstavljata v zveznem predsedstvu, predsednika vlad, ter ključni ministri. Novinarji nismo mogli stopiti v stik z delegacijama, zato o vsebini in odločitvi pogovora lahko sklepamo iz skupnega sporočila. Najbolj presenetljiva je ugotovitev, da bosta obe republiki, torej tudi Hrvaška, postali samostojni in suvereni najkasneje do 26. junija. Tako je Hrvaška odgovorila na zahtevo, postavljeno pred časom, namreč da do 15. junija, to je do današnjega dne, pričakuje pozitiven odgovor na reševanje jugoslovanske krize, sicer bo objavila datum svoje osamosvojitve.
Poglejmo, kaj pravi skupno poročilo po današnjih pogovorih. Obe republiki se še naprej zavzemata, za sporazumno ureditev vseh pravic in obveznosti, ki izhajajo iz dosedanjega skupnega življenja v SFRJ, z vsemi republikami in Zveznimi organi. Slovenija in Hrvaška bosta nastopali skupaj, tako v pogovorih z Zvezno vlado, kot drugimi zveznimi organi in republikami. Zavzemata se, da se tudi po osamosvojitvi nadaljujejo pogovori, ki bodo pripeljali do ustanovitve skupnosti, ali zveze skupnih držav. Tudi zato, da se ohrani nemoteno gospodarsko sodelovanje, prost pretok blaga, kapitala, storitev in ljudi, da se zagotovita mir in varnost. Slovenski in hrvaški voditelji, so se dogovorili, da pripravijo osnutek pogodbe, s katero bosta republiki uredili medsebojne odnose, ter sodelovanje na vseh področjih, ki ju zanimajo. Toliko o sporočilu z današnjega ljubljanskega sestanka obeh vodstev, katerega odločitve bodo, v bližnji prihodnosti imele velike posledice, dolgoročno najbrž še večje.
Na to, da bosta Slovenija in Hrvaška, v prihodnjih tednih sprejeli vrsto odločitev, ki bodo temeljile na plebiscitu, oziroma referendumu, je v makedonskem Sobranju, opozoril predsednik republike Kiro Gigorov. Upamo, da bosta ti dve republiki pokazali pripravljenost, za skupni dogovor o prihodnosti Jugoslavije. Pričakujemo razumne odločitve, ne pa pretresov, je dejal Gigorov in dodal, da se mora biti Makedonija sposobna odzvati na vsak morebitni dogodek. Po njegovem nastopu, je predsednik Sobranja, Andov, poslance obvestil, da se bo konec prihodnjega ali v začetku naslednjega tedna, začelo stalno zasedanje skupščine in bo trajalo do sredine julija.

slika

Vsemu na rob še vest, ki jo objavlja današnji Washington Post in je uradni viri še niso potrdili, namreč da bo ameriški zunanji minister James Baker, po konferenci o evropski varnosti v Berlinu, bo prihodnji teden, obiskal Jugoslavijo. Napovedujejo, da bo na evropski konferenci, vodilna tema Jugoslavija. Toliko o vsem, sedaj poglejmo, koliko je novega v carinski vojni med Slovenijo in Zvezno vlado. Smo na carinskem terminalu Carinarnice Ljubljana, tukaj delo, kot smo videli, poteka normalno, kako pa je na drugih slovenskih carinarnicah, imate mogoče kakšne podatke o tem.
Imam podatke, v glavnem ni nobenih problemov, smo se dogovorili, da na celotnem področju Slovenije carinjenje poteka normalno, razen nekaj izjem, kjer pa so se danes odpravili vsi problemi, zato vse poteka normalno. Imate kakšne stike z Zvezno carinsko upravo? Da, tudi danes smo imeli stike z Zvezno carinsko upravo, vprašali so nas namreč, kako poteka carinjenje in smo jim odgovorili, da delamo po slovenskem odloku, torej delamo po starem. Na kakšne posledice računate?
Ne računamo na posledice, ki so bile dane pismeno včeraj in sicer, da bodo zamenjali vse upravnike carinarnic na tem področju, kot tudi druge odgovorne uslužbence, torej šefe carinskih izpostav in druge uslužbence, ki so carinili te dva dni.
Koliko je vseh delavcev v devetih slovenskih carinarnicah?
Skoraj 1600 delavcev in seveda so, v trenutno v nezavidljivem položaju, kajti če bi izvedli vse ukrepe, ki so določeni, bi bili brez dela. Kaj pričakujete v ponedeljek?

slika

Pričakujemo strokovno pomoč Zvezne carinske uprave. Bomo videli razplet, 27. junija, se bo začel svetovni slovenski kongres. Drugi zbor konference za Slovenijo, je potrdil seznam delegatov. Izvršni odbor je dobil pooblastilo, da bo kasneje, ko se bo izkazalo koliko delegatov bo prišlo iz tujine, število teh zmanjšal, da bi bila zastopanost uravnotežena.

Svetovni slovenski kongres bo potekal pod belo, modro in rdečo zastavo, torej pod staro nacionalno zastavo. Prišle bodo delegacije iz 12 držav in številni zastopniki Slovencev. Konferenca za Slovenijo, je dejala predsednica Spomenka Hribar, mora kot gostiteljica Slovenijo odpreti vsem, ki živijo zunaj. Pri temeljnih nacionalnih ciljih pa graditi na zaupanju. Pri samem delu smo se poleg finančnih in organizacijskih težav, ter lastnega znanja in nerodnosti, ter čistega amaterizma, srečevali z nezaupanjem in celo nasprotovanjem. Slovenci smo tako čudni, da vsako novo stvar, vsako odstopanje od sivega neustvarjalnega povprečja, pospremimo z nezaupanjem in metanjem polen pod noge. Druga vrsta nezaupanja, ki nas je hromila pri delu, izhaja iz političnih razlogov. Ni mogoče reči, da so ta nezaupanja brez razloga. Še vedno se nismo navadili na to, da bi pristali na različnost, ki vrhuje celo v spornosti in sovražnosti. To je del našega življenja, pristati moramo na to in na tej podlagi iskati skupnih točk in poti.
Za vsebinsko delo bodo poskrbele sekcije, ki so za sedaj ustanovljene, le v konferenci za Slovenijo. Trenutno jih je 12, njihovo število ni omejeno. Od zdravniške, študentske, pravne, do sekcije za povezovanje Slovenije z Evropo in zavračanje Slovencev v domovino. Dopoldne, pred začetkom zborovanja, so celjske zlatarne predstavile slovenski zlatnik. Pravzaprav štiri zlatnike in srebrnike, posvečene slovenskemu kongresu. Na Cankarjevi 1, so popoldne odprli nove prostore konference, v kateri bodo potekale zadnje priprave na slovenski kongres.


slika

Poglejmo, kaj se dogaja na Ravnah na Koroškem, na četrti dan stavke železarjev.

V pogajanjih med vodstvom železarne Ravne in stavkovnim odborom, ni prišlo do nobenega napredka. Neprestano spreminjanje zahtev, nove zahteve, ter dezinformacije kažejo, da se s stavkovnim odborom ni možno pogajati. Očitno se stavkajoči delavci ne zavedajo posledic, do katerih lahko privede nadaljevanje stavke. Posledice, stečaj železarne Ravne, toliko število ljudi,


torej 5000, na cesti, brez dela. Stavko bomo nadaljevali, to je sporočilo stavkovnega odbora, ki sedaj brezpogojno vztraja le še na višjih plačah in regresu, ter na odstopu direktorja uprave in pravne službe. O drugih zahtevah se je pripravljen pogovarjati tudi potem, ko bi se delavci vrnili na delo. Očitno je, da bo do odločitve o prekinitvi ali nadaljevanju stavke prišle šele v ponedeljek zjutraj, ko se bodo, tako pravi predsednik stavkovnega odbora, Miroslav Garb, delavci z glasovanjem odločili, ali začnejo z delom ali ne. Vseeno je za Koroško veliko olajšanje to, da je konec blokade Mežiške doline, ki je trajala danes od šeste do 14. ure in samo zglednemu delu policije se lahko zahvalimo, da se je vse dobro končalo. Delavcem železarne so poslali poziv, da se vrnejo na delo in nadaljujejo pogajanja v normalnih pogojih, tudi že s predsedstva in Izvršnega sveta skupščine občine. Položaj in življenje ljudi v ravenski občini, je v veliki meri odvisno od tega, kako živi in posluje železarna. Od zjutraj stoji tudi proizvodnja v zeniški železarni. Tam so razlogi drugačni, Zaradi zamude ladje iz Amerike, njim je namreč zmanjkalo koksa, ko bo ladja pristala, nihče ne ve, kaj bo. V Zenici nimajo denarja, da bi koks plačali, ga raztovorili in odpeljali v železarno. Na pomoč kličejo republiško vlado, ki ima prav tako denarne težave. Tako v železarni, z malo upanja, čaka na delo 4000 železarjev, 2000 jih je na bolniški, okoli 1000 na dopustu. Albanija v Evropi vzbuja prav takšno zanimanje, kot Jugoslavija. Predvčerajšnjim je bil tam na obisku, italijanski zunanji minister Gianni Demichelis, danes nemški Hans Dietrich Genscher, ki je tudi vodilni evropske konference o varnosti in sodelovanju. Po nepotrjenem obisku v Jugoslaviji, gre tja še ameriški državni sekretar James Becker.
Poročajo, da primanjkuje zlasti hrane. Še tista, ki jo kot pomoč pošiljajo iz Evrope, menda postaja plen roparskih tolp. Težka usoda čaka albanske begunce v Italiji.
Ukaz italijanskih oblasti, da morajo ladje s skoraj 700 albanskimi begunci takoj zapustiti italijanske ozemeljske vode, je sprožile velike proteste. Pravijo, da se živi domov ne bodo vrnili. Na trajektu El Greco, ki je zasidran v Anconi, so razglasili celo gladovno stavko. Policija beguncem ne pusti zapustiti ladje, ker bi potem lahko zaprosili za politično zatočišče. Predsednik italijanske vlade Buffi je dejal, da bo obalna straža streljala na vsakega, ki bo poskušal zbežati iz države.

slika

Sovjetski predsednik je predsedniku evropske banke za obnovo in razvoj, Jacquesu Ataliju potrdil zainteresiranost, za široko sodelovanje s tujimi partnerji in za aktivno reintegracijo držav in republik v svetovno gospodarstvo. Delovni, konkretni in profesionalni pogovori so zadevali predvsem nezavidljivo stanje sovjetskega gospodarstva.
Jacques Atali je gostitelja povabil, naj obišče omenjeno bančno institucijo, katere članica je tudi SZ. Predsednik evropske banke, je na tiskovni konferenci potrdil, da se namerava Gorbačov v Londonu sestati z voditelji razvite sedmerice. Po besedah Atalija ves svet pričakuje, da bo prelevitev SZ, čim prej prispevala k stabilnosti, med centrom in republikami, oziroma, k makroekonomski stabilnosti. Na dlani je, da SZ brez tuje pomoči tega ne zmore, zato je evropska banka za obnovo in razvoj izdelala lasten načrt, s katerim bo seznanila voditelje razvite sedmerice v Londonu. V celoti gledano, gre za ukrepe, ki naj stimulirajo sovjetsko gospodarsko preobrazbo, v roku pol leta, pa bo prednostno področje predvsem razvoj zasebnega podjetništva, privatizacija stanovanj, majhnih podjetij, transport, v celoti liberalizacija gospodarstva.
Ker lahko Evropska banka za obnovo in razvoj v skladu z lastnim statusom in po splošnih ocenah, v prvem triletnem obdobju, SZ dodeli letno 60 milijonov ekijev, bo po besedah Atalija, pomoč predvsem tehnična in svetovalna.

slika

32. kongres avstrijske Socialistične stranke bo ostal zapisan kot kongres, na katerem si je stranka povrnila nekdanje ime, torej Socialdemokratska stranka. Po vsej verjetnosti bo kongres, ki se je zaključil danes, v analih ostal zapisan kot kongresni mejnik, s katerim se je po času prehoda, ki je sledil obdobju Bruna Kreiskega, dejansko začelo obdobje Franza Vranickega. Uradno in ob skepsi dela članstva, se je Vranickijevo obdobje začelo že pred leti. Z odpiranjem k novim srednjim slojem, k ekološki problematiki, z odmikom od tradicionalne stranke, z vsemogočnim in okostenelim aparatom in z motoviljenjem, nekoč vsemogočnega vpliva sindikalnega vodstva. O uspešnosti Vranickijeve usmeritve prilagajanja novi slojevitosti v družbi, socialnim in ekonomskim potrebam časa, tudi za Socialdemokracijo, vendar brez grobih posegov v državo blaginje, povedo njegova splošna popularnost in volilni uspeh. O njegovem sedanjem, neizpodbitnem položaju v stranki, to, da je bil danes zopet izvoljen za predsednika s skoraj 99 odstotki glasov. Preimenovanje stranke ima, poleg vsebinske še bolj osebno noto. Na kongresu so avstrijski Socialdemokrati, potrdili zvestobo veliki Koaliciji v tej zakonodaji in zavrnili zavezništvo z zelenimi. Kot veliki cilj, je bila zapisana evropska integracija. Posredno je avstrijska socialdemokracija najavila priprave na ponoven naskok na absolutno večino. S pričo Vranitzkijeve popularnosti in trajne krize koalicijskega partnerja, Ljudske stranke, to ne sodi med utopije.
Številne države, predvsem v Aziji, pretresajo naravne nesreče. V hudem in dolgotrajnem deževju, je na Kitajskem izgubilo življenje že 270 ljudi, gmotne škode je za 700 milijonov dolarjev. V Sechuanu je ogroženo 1600 naselij, v katerih živi 9. 5 milijona ljudi. Lani je v poplavah, na Kitajskem umrlo 3500 ljudi. Ognjenik Pinatuba na Filipinih nenehno bruha.
Steber dima in pepela je visok več kot 30 km. Znanstveniki napovedujejo še močnejše izbruhe, ker nenehno dežuje, se tudi bojijo poplav. Lava že teče proti ameriškemu oporišču Clark. Veleposlaništvo ZDA je sporočilo, da orožje ni ogroženo. Ni pa potrdilo ali zavrnilo govoric, da imajo v zakloniščih pod zemljo rakete z jedrskimi naboji.
Iz SZ republike Gruzije sporočajo o potresu, ki je, po še ne dokončnih podatkih, terjal 7 življenj. V središču je imel moč 10 stopenj, po Merkalijevi lestvici. Konec aprila je v Gruziji v potresu umrlo več kot 100 ljudi. Spet k našim vprašanjem, cela vrsta mladinskih organizacij, kar 15 jih je, gre za podmladke političnih strank, za prostovoljne organizacije in društva, za sekcije mednarodnih nevladnih organizacij, za študentske in dijaške. Vse te se poskušajo organizirati, saj je v slogi moč. Prva konferenca mladinskih organizacij, udeležili so se je predstavniki desetih, povabljeni ministri pa so se opravičili, se je končala presenetljivo hitro in brez revolucionarnih sklepov. V dokaj mlačni razpravi o prihodnji mladinski politiki, nacionalnem mladinskem programu in predlogih za ureditev statusa in razmer za delo mladinskih organizacij, je bilo slišati tudi kritiko, na račun državnih organov. Ti se, v osamosvojitveni evforiji, premalo ukvarjajo s problemi marginalnih skupin, med katere, žal sodijo tudi mladi. Še najbolj so se razvneli ob delavnem osnutku zakona o mladinskih organizacijah, ki naj bi bil preveč omejevalen. Večini ni bilo po volji, da se mladinske organizacije, ne bi smele ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo. Mladinske organizacije morajo biti finančno in materialno samostojne, so menili. Borut Pahor je predlagal, naj bo glavna tema prihodnje konference, socialna problematika. Edini gost, republiški poslanec Zelenih, pa ga je podučil, da je gašenje socialnih požarov zadeva vlade, zadeva mladih pa študij. Večina je opustila misel na posebno ministrstvo za mladino, ne pa tudi na urad za mladino. Ta naj bo v okviru ministrstva za socialo in ne za šolstvo. Za predlog, naj LDS kot nekdanja Zveza socialistične mladine, vrne premoženje mladinskim organizacijam, pa je predstavnik mladih Liberalnih demokratov dejal, da je žaljiv.
15. junij je dan krivde, odpuščanja in sprave. To je tudi dan spomina na vse vojne žrtve in žrtve boljševističnega sistema na naših tleh. Ob tej priložnosti, je bila osrednja slovesnost na ljubljanskih Žalah, ob lipi sprave, kjer so pred natanko enim letom odločenost za spravo, sklenili z Deklaracijo o narodni spravi.
Slovenski nadškof in metropolit, dr. Alojzij Šuštar, je odkril in blagoslovil skulpturo odrešenika, simbol trpljenja, odpuščanja in upanja. Slavnostni govornik Stanislav Klep, ki je govoril o pomenu tega dneva, je obžaloval, da mlada slovenska oblast, še vedno ni sprejela Deklaracije o narodni spravi. Ta mirovna pogodba med Slovenci bi, po njegovem mnenju, rešila marsikateri problem v naši družbi.

slika

V okviru svetovnega slovenskega kongresa je dopoldne v Ajdni nad Potoki, potekala versko kulturna prireditev, Romanje h koreninam. Po maševanju dr. Alojzija Šuštarja, je arheolog Milan Sagadin, z odkrito kultno stavbo ter grobov- raziskave so se začele pred 15 leti, ugotovil, da je bila na območju Ajdne, starokrščanska naselbina že med četrtim in šestim stoletjem. Okrog 25 odkritih objektov priča o tem, da je v njej živelo več kot 100 ljudi, ki so se ukvarjali z železarstvom, živinorejo in lovom. Odkrit starokrščanski hram je dragocena arheološka dediščina, ki jo zlasti v zadnjem času, alternativni zgodovinarji uporabljajo za dokazovanje, da so naši predniki živeli na tem ozemlju, že kakšno stoletje prej, kot uči uradna znanost. Dokazati nameravajo, da so Slovenci staroselci in stari kristjani. Smo pri kulturi, bežigrajska Galerija slavi 15 letnico in ob jubileju so predstavili 12 slik Staneta Kregarja, umetnika, ki je vplival na razvoj naše abstraktne umetnosti.

slika

Kregarjev umetniški razvoj, je bil razgiban, kot je bilo vse njegovo ustvarjalno delovanje. Slikar se je ukvarjal z različnimi likovnimi tehnikami, med njimi tudi s steklo slikarstvom. Poznamo ga kot avtorja številnih poslikanih oken za Cerkveno in drugo arhitekturo. Sprva realistično usmerjen, je v oljnem slikarstvu ustvarjal klasične motive. Tihožitje, krajine, portrete, figuralne kompozicije. Kasneje je med utemeljitelji našega nadrealizma. Sredi 50- tih let se odloči za abstraktno izražanje. Predstavljene slike so nastale med leti 1960 in 1963. Abstraktno motiviko je Kregar izpeljal iz krajinske, pri tem pa izrabil široko paleto barv. Z razstavnim programom v bežigrajski Galeriji skrbijo za pretok svežih informacij iz našega likovnega dogajanja, ne zanemarjajo pa naše bogate likovne preteklosti. To so vsekakor poteze, ki se morajo obrestovati. To je vse v tem dnevniku, prijeten soboten večer in nasvidenje.

Prejšnja: 14. 6. 1991
Naslednja: 16. 6. 1991
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane