Najnovejše
Blog
O odprtem kopu
Pomoč

Odprti kop ponuja govorjena besedila domačih televizijskih oddaj RTV Slovenija. Več o Odprtem kopu...

Iskanje: Išči

Za citiranje oddaj na blogu ali forumu kliknite gumb    , ki se nahaja na začetku vsakega odstavka!

Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 15. 7. 1991

Besedilo, Slike
Premiera: ponedeljek, 15. julij 1991, Vse oddaje
Prejšnja: 13. 7. 1991
Naslednja: 16. 7. 1991
slika

Dober večer. Kako bo z jutrišnjim sestankom razširjenega predsedstva Jugoslavije na Brionih, ni povsem jasno. Trije člani so udeležbo že odpovedali, Branko Kostić iz Črne Gore in Jugosav Kostić iz Vojvodine, v glavnem zato, ker tudi doktor Drnovšek ne prihaja v Beograd. Seim Bajramović iz Kosova pa ne bi rad s takšnimi potovanji po nepotrebnem povzročal stroškov revni državi. Dr. Janez Drnovšek bo na Brione prišel. Tako so se dogovorili na današnji razširjeni seji predsedstva Slovenije. O vsem tem je tekla beseda tudi na popoldanski tiskovni konferenci v Cankarjevem domu.
Dr. Drnovšek bo, po besedah Jelka Kacina, zahteval konkretne razlage dokumenta, ki ga je sprejelo zvezno predsedstvo, saj je le- to obravnavalo teme, ki ne sodijo v okvir sprejete Brionske deklaracije. Po besedah Kacina, namreč Tupurkovski in Bogičević včeraj v Ljubljani, vseh vsebin nista znala pojasniti. Na primer, zahteve, da se do 15. julija, torej do danes, armadi vrnejo vsa zaplenjena sredstva. Slovenija ni dobila nobenega seznama opreme, ki jo armada pogreša, nobenih lokacij, kjer naj bi bila pogrešana oprema, pravi Kacin, zato so pogovori nujno potrebni.
Torej, slovenska stran je pripravljena razpravljati o vseh podrobnostih nadaljnjega sobivanja v Jugoslaviji, ne more pa sodelovati na sestankih, kjer se odločitve sprejemajo s preglasovanjem.
Slovenija torej ne bo sodelovala na razširjenih sejah zveznega predsedstva, zato tudi predsednik Kučan na Brione ne gre. Minister je novinarjem tudi povedal, da so organi za notranje zadeve vložili ovadbe proti znanim in neznanim storilcem, ki so v času agresije JA, povzročili hudodelstva na območju Slovenije. V Ljubljani in okolici je osem ovadb, prav tako v Mariboru in Novem mestu. V Murski Soboti 19, v Krškem 3, Kopru 4 in 6 v Kranju. Na seji predsedstva so danes določili tudi stalnega sodelavca skupine mednarodnih opazovalcev. To je bivši pomočnik zveznega zunanjega ministra, Zvone Dragan. Kacin je komentiral tudi armadno tiskovno konferenco in na njej mučno pričevanje vojaškega ujetnika, ki je trdil, da jih je TO omamljala s plinom. Obravnavo ujetnikov, pravi Kacin, je nadzoroval slovenski in občasno tudi mednarodni RK. Prosili jih bomo, naj o izjavi tega ujetnika napišejo tudi svoje mnenje.
Pozno popoldne je v Zagreb pripotoval prvi del misije tujih opazovalcev. Nekaj jih bo odšlo tudi v Slovenijo. Pred dobre pol ure se je v hotelu Intercontinental začela tiskovna konferenca, ki se je pravkar tudi končala. Tam je naš poročevalec, Primož Sark in z njim imamo neposredno telefonsko zvezo. Kaj ste izvedeli na konferenci?

slika

Dober večer. Tiskovna konferenca, kot rečeno, se je začela z manjšo zamudo zaradi prihoda člana zveznega predsedstva, dr. Vasilja Tupurkovskega, ki je pred dobro uro pristal na zagrebškem letališču. Prišel je iz Velike Britanije, kjer se je sestal s predstavniki sedmih najrazvitejših držav. Beseda je seveda tekla o dogodkih pri nas, o Brionski deklaraciji, pa celo o otvoritvi brniškega letališča in o prihodu skupine diplomatov in vojaški strokovnjakov v Zagreb. Ta skupina, približno 20 jih je in jo vodi Nizozemec Jo van der Valk. Na tiskovni konferenci so povedali, da bodo delegacije ES popolnoma svobodno izbirale področja, ki jih nameravajo obiskati in ugotovitve, ki jih bodo posredovali, bodo izključno na podlagi lastnih opazovanj izvrševanja Brionskega sporazuma. Dr. Tupurkovski, ki je spregovoril prvi, je poudaril pomen mešanih komisij, ki so bile dogovorjene najprej s slovenskimi in zveznimi predstavniki. Van den Valk je dejal, da je skupina, ki jo vodi, nekakšna predhodnica, ni pa hotel povedati, kam bo delegacija odšla najprej. Posebej je zatrdil, da ne nameravajo oditi ne v Slavonijo, ne v Banijo, kakor so nekateri novinarji tukaj na konferenci pričakovali. Tako, je poudaril Van den Valk, je bilo določeno z Brionsko deklaracijo, v programu je v prvem interesu Slovenija. Tupurkovski je na koncu konference dejal, da bo predsedstvo na jutrišnjem sestanku ocenjevalo spoštovanje sporazuma s strani JA. Na tej tiskovni konferenci je šele Tupurkovski izvedel za izjavi obeh članov iz predsedstva Jugoslavije, obeh Kostića in pa predsednika Bajramovića, najprej Kostićev, da se ne bosta udeležila sestanka na Brionih in pa Bajramovića, ki je zatrdil, da se JA ne bo vrnila v vojašnice. Dejal je, da je v teh izjavah razočaran. Ker se je tiskovna konferenca končala pred nekaj trenutki, bomo podrobneje spregovorili o njej v zadnjih poročilih na naši TV. Hvala lepa, Primož Sark. Negotov mir v Sloveniji in vse bolj napete razmere drugod, zlasti na Hrvaškem, so vzrok, da tujina z nezmanjšano aktivnostjo spremlja dogajanje v Jugoslaviji. To velja tudi za voditelje sedmih, najbolj razvitih držav, ki so se sestali v Londonu. Ena njihovih glavnih tem bo Jugoslavija, o kateri bodo oblikovali svoja stališča.

slika

Voditelji skupine sedmih najvplivnejših industrijskih držav, so s predstavnikoma ES popoldne v Londonu pričeli tridnevne pogovore. Pred njimi je nabito poln dnevni red, na katerem se prepletajo pereči svetovni politični in gospodarski problemi, glavna tema pa je, okrepitev mednarodnega reda. Na otvoritvenem zasedanju, pod predsedstvom gostitelja, britanskega premierja Majorja, so razpravljali o prihodnosti Združenih narodov, z enotnim mnenjem, da je treba ojačati to svetovno institucijo. Britanija predlaga zmanjšanje birokracije in nova pooblastila za posredovanje ZN v političnih in humanitarnih krizah. Poleg tega Britanija predlaga v okviru ZN še mednarodno registracijo izvoza orožja. Vprašanje, ki še vedno razdvaja skupino sedmih in postaja ključno vprašanje londonskega vrha, pa je pomoč za rekonstrukcijo sovjetskega gospodarstva. V zvezi s tem je britanski zunanji minister Hurd pred zasedanjem izjavil, da bo SZ za enkrat verjetno dobila le tehnično pomoč. Poudaril je tudi, da realizacija sovjetskih reform lahko vzpodbuja pomoč zahoda, ne pa le napovedi teh reform. V prvih uradnih pogovorih naj bi razpravljali še o Iraku, Srednjem Vzhodu in verjetno Jugoslaviji. V zvezi s tem pa je italijanski premier Andreotti že vnaprej opozoril, da morajo voditelji skupine sedmih končno spoznati, da obstoječega stanja v Jugoslaviji, ni mogoče obdržati.
Razmere na Hrvaškem se medtem še zdaleč niso umirile. Nova in nova sporočila prihajajo o spopadih. Danes so bili najostrejši na Baniji. In žrtvah. V Zagreb pa je ponovno prišel Ante Marković z nekaj zveznimi ministri, da bi se s predstavniki hrvaške vlade pogovorili o razmerah, uresničevanju Brionske deklaracije in seveda o delovanju federacije v obdobju takoimenovanega moratorija. Sestanek je bil za zaprtimi vrati, potem pa vendarle tiskovna konferenca, na kateri smo med drugim slišali tudi naslednje.


slika

Na Hrvaškem je bilo danes, kot rečeno, spet najbolj vroče na območju občine Petrinja. Vasi Kraljevčani in Dragutinci, iz katerih so hrvaške enote sinoči pregnale martičevce, je namreč zgodaj zjutraj zasula s topovskim in raketnim ognjem, jugoslovanska vojska. V divjem streljanju je padel en pripadnik Nacionalne garde, nekaj pa je bilo ranjenih. Med civilisti, kot je doslej znano, ni bilo žrtev, saj so svoje domove v glavnem zapustili že včeraj. Hrvaške oblasti trdijo, da gre za neposlušnost med vojaki samimi, saj poveljujoči tankovske enote bojda ni poslušal ukazov nadrejenih, naj se umakne. Štiričlansko delegacijo srbskih brguncev iz vzhodne Slavonije, pa je sprejel podpredsenik predsedstva Jugoslavije, Branko Kostić. Zagotovil jim je, da se vojska ne bo vrnila v vojašnice, nasprotno, na kriznih območjih bo še okrepila svoje delovanje.
Tako Kostić iz Črne Gore, njegov soimenjak iz Vojvodine pa je govoril pokrajinski skupščini in se zadržal pri Sloveniji. Morala bo oditi iz Jugoslavije, je menil in to ne samo zato, ker tako hoče njeno vodstvo, ki je o tem prepričalo tudi slovenski narod, marveč tudi zato, ker ne želimo takih navideznih prijateljev. Svoje razumevanje dogodkov v Sloveniji, seveda že tistih, ki so sledili dokončni osamosvojitvi, so danes predstavili tudi v armadi. Na tiskovni konferenci v Ljubljani, udeležili so se je pomočniki poveljnikov reškega, mariborskega in ljubljanskega korpusa ter general Rašeta, so med drugim dejali, da so informativno vojno izgubili, da pa vendar računajo na objektivno poročanje. Sicer pa niso skoparili z očitki Sloveniji, da ne spoštuje sklepov predsedstva in Brionske deklaracije.

slika

Med kršitvami so predstavniki armade našteli še vedno blokirane vojašnice, nekaj blokad na cestah, omejevanje gibanja pripadnikom armade, žaljiv odnos in provokacije. Med novinarskimi vprašanji je bilo tudi, kdo je ukazal napad na Slovenijo.


Na več vprašanj, kako se bo armada odzvala v različnih primerih, je bil odgovor enak. Po ukazu predsedstva. To velja tudi za dokončen umik iz Slovenije in za vprašanje slovenskih nabornikov. Števila tistih, ki so odrekli poslušnost v armadi, ne vedo. Glede razorožitve nevojaških enot, se v TO niso jasno izrazili. Nevarnost napada na civilne objekte in celo jedrsko elektrarno Krško ni, saj je to proti vsem interesom. Predstavniki armade so tudi povedali, kje naj bi bili kot ščit uporabljeni otroci in ženske. Na mostu pri Lendavi in okoli tankov pri Ormožu. Zanikali so tudi, da pripadniki vojne policije v civilu obiskujejo nabornike. Enote se umikajo in krčijo, nove vojake pa le premeščajo v okviru rednih nalog. Dodali so še, da je strah pred armado neutemeljen. Nenazadnje ta tudi doslej ni uporabila vseh zmogljivosti, ki jih ima v Sloveniji. Ob koncu smo poslušali tudi zastavnika, ki je bil 11 dni ujetnik. Povedal je, da so bili z njim ves čas zelo grobi, da so ga omamili s plinom in da je bil s 414- imi ujetniki nekaj časa zaprt tudi v zapuščenem rudniku Dol pri Hrastniku. Odbor za proračun in javne finance je mimo dnevnega reda začel razpravo o vojni odškodnini. Med drugim so poslanci menili, da naj vojno škodo povrne ZIS, oziroma federacija, pri tem pa naj ostane odprto vprašanje slovenske kotizacije za zvezni proračun. Nesporna sta bila tudi ugotvoitev, da so namenska sredstva potrebna in predlog, naj se odprava vojne škode uredni intervencijsko in na zakonski podlagi. IS naj v tednu dni pripravi zakonsko zakonodajo, pri čemer mora še posebej upoštevati civilne in vojne invalide. Slišati je bilo tudi mnenje, da bi bilo treba nadomestilo vojne škode ločevati od solidarnostnih sredstev.

slika

Gorica se je med italijanskimi mesti ob meji najhitreje odzvala z brezpogojno podporo samostojni Sloveniji in obsodila napad nanjo. Danes so se v tem mestu srečali slovenski in tudi italijanski župani Goriške pokrajine ter župani štirih severno- primorskih občin z naše strani.
Na srečanju, ki ga je pripravil teritorialni odbor Slovenske kulturno- gospodarske zveze za Goriško, je bila izrečena velika količina toplih solidarnostnih besed, marsikatera med njimi je izzvenela kot repriza v zadnjih dneh že izrečenih, nekaj med njimi, predvsem iz slovenske strani, pa je bilo zelo konkretnih. Predsednik Goriške pokrajine, Dino Zacharini in goriški župan, Antonio Scaranno, sta pripravila bilanco pobud in ukrepanj goriške pokrajinske in občinske uprave za celovitejše in objektivnejše obveščanje lokalne in vse italijanske javnosti, o pravih vzrokih, poteku in posledicah vojaškega spopada v Sloveniji in omenila resolucijske pritiske na italijansko vlado, da bi spremenila svoja stališča. Severnoprimorski župani so se zahvalili za hitro in celovito podporo, za razumevanje slovenskega obnašanja, nakar pa izrazili pričakovanje, da bo Goriška tudi v naslednji fazi, ko bo očino vojaški spopad zamenjan z gospodarskim in z najrazličnejšimi gospodarskimi blokadami, prav tako solidarna in pripravljena pomagati. Pomoč pa bi predstavljala čimprejšnja oživitev dosedanjega gospodarskega sodelovanja, investiranje v slovensko in še posebej primorsko gospodarstvo, zagotovitev finančnih tokov in liberalizacija začasnih zaposlitev v Italiji, brezposelnih ljudi iz Slovenije, katerih število se bo zaradi vojnih posledic radikalno povečalo.
Še dvoje odmevov, oziroma mnenj o krizi v Jugoslaviji. Avstrijski zvezni kancler, Vranitzky, je v pogovoru za dunajski Profil dejal, da bi do priznanja neodvisnosti Slovenije in Hrvaške z avstrijske strani lahko prišlo do konca leta. Vendar je tudi menil, da s tem ne bi ničesar rešili. Sovjetski zunanji minister, Besmertnih, pa je avstrijskemu kolegu Mocku pisal, naj se Avstrija in tudi druge jugoslovanske sosede izogibajo slehernemu vmešavanju v notranje zadeve Jugoslavije, kajti sicer bodo ustvarjene razmere, kakršne so bile na začetku stoletja.
Ameriški državni sekretar Baker in sovjetski zunanji minister Besmertnih, sta po štiridnevnih pogovorih v Washingtonu sporočila, da so dosegli velik napredek pri oblikovanju sporazuma o zmanjšanju strateške jedrske oborožitve. Sporna je samo še ena, tehnična točka, o njej pa bi se lahko ameriški in sovjetski predsednik dogovorila še med srečanjem, ki bo v sredo v Londonu. Po mnenju poznavalcev je veliko možnosti, da bo napovedano ameriško- sovjetsko vrhunsko srečanje v Moskvi, še pred koncem tega meseca. Območja ob iraško- turški meji naj bi danes zapustili še zadnji zavezniški vojaki, njihove položaje pa že zavzemajo Kurdi. Iraški premier Hamadi in voditelj Domoljubne unije Kurdistana, Talabani, pa sta potrdila, naj bi se Kurdi z vlado v Bagdadu že v kratkem dogovorili o sklenitvi sporazuma, po katerem bi iraški Kurdi dobili avtonomijo.


slika

Irak je včeraj posredoval nov, popolnejši seznam krajev, kamor je namestil svoje jedrske naprave. Vodja 37- članske mednarodne skupine jedrskih strokovnjakov, Dimitrij Perikos, je zatrdil, da so na seznamu vsi zahtevani podatki.
Bo zdaj konec te psihološke vojne med Irakom in ZDA, v kateri ZN igrajo stransko vlogo, vojne, ki je za svetovno javnost sprva potekala v senci vojne v Sloveniji, kjer pa nanjo, ker so bila naša življenja neposredno ogrožena, niti pomislili nismo. Začela se je pravzaprav kmalu po 43- dnevni Zalivski vojni, ko je poraženec, Irak, moral sprejeti pogoje zmagovalcev. Odstraniti mora vse jedrske naprave in tudi vse orožje, namenjeno množičnemu uničenju. Združenim narodo je iraški samodržec aprila res posredoval prvi seznam svojih jedrskih naprav in raziskovalnih središč, nepopoln. Ni hotel razkriti bistvenih sestavin svojega jedrskega programa, za katerega se je odločil že leta 1956. Izraelci, ki so budno pazili, kako se razvija arabska jedrska bomba, so junija leta 1981 odločili jedrsko središče pri Bagdadu, toda v naslednjih letih je Sadam Husein nadaljeval programe na različnih koncih Iraka. Skrivališča so bila tako dobra, da jih med Zalivsko vojno zavezniška letala niso mogla uničiti. Od sedmih so poškodovala le tri, kot je junija zagotovil prebegli iraški jedrski strokovnjak. Ta je Američanom tudi povedal, da ima Irak že toliko obogatenega urana, kolikor ga potrebuje za izdelavo dveh tako velikih bomb, kot so ju Američani vrgli na Nagasaki. Na ameriške grožnje z napadom, je uradni Bagdad pred 14- imi dnevi odgovoril z novim, nepopolnim seznamom, na katerem ni bilo niti tistih jedrskih središč, ki jih je odkrila tretja inspekcijska skupina mednarodnih strokovnjakov, kljub temu, da so jo Iračani, tudi z orožjem, ovirali pri delu. Nova, še bolj odločna grožnja Washingtona, je prisilila Bagdad, da je oddal tretji seznam. Je dokončen? Naj bi bil. Naj zato, ker je pri diktatorjih Sadamovega kova, ki v hotenju po ohranitvi oblasti, ubija celo lastno ljudstvo, mogoče vse. Eno pa je gotovo. Tokratna psihološka vojna je preizkusna. Skrbno jo opazuje Severni Korejec Kim il Sung, ki sanja podobne sanje kot Sadam iraški, skrbno jo opazuje ves svet. Orožje v rokah takih samodržcev ali fašistoidnih fanatikov, pomeni nevarnost za vse. Ob grožnjah, ki jih zdaj doživlja tudi Slovenija, preleti letal nad Krškim in Podgorico, pa je razplet te vojne v Zalivu, pomemben tudi za nas.
Predsednik slovenske vlade, Lojze Peterle, je danes pisal predsedniku zvezne vlade ter vlade Bosne in Hercegovine. Prvega je obvestil o grobih posegih po premoženju gospodarskih subjektov iz Slovenije v Srbiji, Črni Gori ter delno v BiH. Od zvezne vlade zahteva, naj zagotovi vsaj najnujnejši pravni red. Od bosansko- hercegovske vlade pa Lojze Peterle zahteva, naj razveljavi odlok občine Banja Luka, kot veste, gre za zaplembo premoženja slovenskih podjetij. V nasprotnem primeru bo slovenska vlada z grobimi kršitvami seznanila mednarodne opazovalce. Naj k temu še dodamo, da so srbske banke, predvsem Jugobanka, včeraj začele zavračati izplačila čekov Ljubljanske banke. Sicer pa tudi ukrepi Narodne banka Jugoslavije, ki je Slovenijo in Hrvaško izključila iz jugoslovanskega denarnega sistema, že kažejo prve posledice. Dinarska likvidnost slovenskih bank je zdaj še zadovoljiva, devizno poslovanje z občani pa je ponekod že povsem ustavljeno. Nekatere banke so že načele obvezno rezervo.
V SKB, ki je danes bogatejša za enoto v Kranju, so sprejeli omejitve pri kreditiranju. Ta teden so prenehali sprejemati vloge občanov ter podjetij za nekatera kratkoročna in dolgo ročna posojila. Posojila namenjajo za zdaj le še obrtnikom. Pač pa je v tej banki devizna likvidnost nekoliko boljša kot drugje, zato svojim varčevalcem devize še izplačujejo, v mejah zveznega odloka. V kratkem bodo začeli tudi plačilni promet s tujino. V A banki deviz praktično ni več mogoče dvigniti, kreditiranja še niso omejili, posojila podjetjem pa v glavnem namenjajo za uvoz in izvoz. Med slovenskimi bankami, ki so se vključile na beograjski devizni trg, je, dokler je ta deloval, edino Nova banka kupila za 3, 7 milijona dolarjev. Likvidnostnih težav nimajo, prav tako kot ne v največji, Ljubljanski banki.
Banka lahko normalno kreditira izvoznike in kmetijce, imamo relativno ugodno ponudbo tudi do občanov.
Ljubljanska banka sem in tja že načenja obvezno rezervo in tudi nima možnosti izplačila deviznih hranilnih vlog občanom, saj ni niti turističnih niti izvoznih prilivov. V okviru deviznih prilivov pa plačujejo v tujino le stalne in zagotovljene obveznosti in posojilodajalcem, ki jih jugoslovansko tveganje odvrača od vlaganja kapitala pri nas.
To pomeni, da bi bil za nas napredek že, če bi dosegli nek slovenski riziko vlaganja kapitala?

slika

Mislim, da gre za eno ključnih vprašanj. Mi bi si v tem momentu želeli samo normalen tretma, takšnega kot smo ga nekoč že imeli, seveda v kolikor bi se posebej računal slovenski riziko, izven rizika za Jugoslavijo in v kolikor bi nas naši partnerji začeli drugače tretirati, bi to bila za nas velika olajšava. Nekatere menjalnice pri nas so že začele odkupovati devize za račun republike Slovenije, po višjem borznem tečaju. Veliko škode povzroča našemu gospodarstvu tudi zapora vseh treh slovenskih letališč. Samo na brniškem, okoli milijon dinarjev na dan. In težko je reči, kdaj bo tega konec. Seveda, kot direktor letališča si prizadevam, da bi bilo to letališče čimprej odprto in ko se konzultiram, pogovarjam z vsemi mogočimi ljudmi in danes sem poklical v Beograd tudi gospoda admirala Broveta in ko sva se po telefonu pogovarjala, mi je dejansko ponovil stališča, ki so bila že včeraj v dogovorih na predsedstvu Slovenije dogovorjena, oziroma obravnavana, da je izključno problem letališče v Cerkljah, ki je menda blokirano in da dokler bo to letališče blokirano, seveda tudi ne bodo ostala civilna letališča v Sloveniji odprta. Tudi po zakonu o zračni plovbi, ki je ponovno v veljavi na teritoriju republike Slovenije, je tako določeno, da zvezni sekretariat za LO absolutno daje dovoljenje za pristajanja na letališčih in pa seveda, odprtja zračnega prostora.
Vse naprave v kontroli letenja in tudi druge naprave na brniškem letališču so v brezhibnem stanju, tako kot v sredo, 26. junija, v trenutku, ko je iz Beograda prišel ukaz o zaprtju letališča, oziroma letalskih poti prek Slovenije za civilna letala. Da je to res, dokazujejo tudi trije zapisniki iz konca minulega tedna, ko je komisija Zvezne uprave za kontrolo letenja ugotovila le pomanjkljivosti, ki niso v pristojnosti Slovenije, oziroma brniškega letališča.
Le iz tehničnega vidika je želela kalibrirat ALS naprava, to je naprava, ki vodo avion do letališča in pa seveda je ugotovila, da je nekakšen problem v kadrovski sestavi kontrolorjev letenja. Toda vi na to ne morete vplivat?

slika

Mi na to ne moremo vplivat, to je izključno v pristojnosti uprave kontrole letenja in po Brionski deklaraciji, seveda so oni dolžni tudi te stvari urediti. Dokaz, da je letališče usposobljeno, je tudi pristanek nizozemskega letala z mednarodnimi opazovalci minuli teden. Položaj v Mariboru in v Portorožu ni nič drugačen. Naša letališča bodo očitno ena od strateških pogajalskih točk. Tisti, ki ne izdajo dovoljenj, še kako dobro vedo, kaj zapora pomeni za slovensko gospodarstvo, ne le za letališča. 230 brniških delavcev je od danes naprej doma, na čakanju. Če se bo ta agonija nadaljevala, bodo v službi ostali le še tisti, ki bodo varovali premoženje.
No in to je tudi vse v 2. Dnevniku 15. julija. 3. bo nekaj minut po 22. 00. Nasvidenje.

Prejšnja: 13. 7. 1991
Naslednja: 16. 7. 1991
© RTV Slovenija (ISSN 1581-372X) | FAQ | Kolofon | 1999-2007 | Vse pravice pridržane