Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 16. 6. 1991

Pod zastavo Jugoslavije so svetovni prvaki postali trije fantje in sicer dva Slovenca in en Hrvat. Jugoslavija torej še obstaja, vsem problemom in zapletom navkljub.

V delavskem predelu Beograda Rakovica so volili novega poslanca v republiško skupščino, ki bo nadomestil pokojnega Mijodraga Bulatovića. Kdorkoli bo izvoljen, ne bo spremenil razmerja sil v srbski skupščini, bodo pa volitve pokazale, kakšno je razpoloženje volivcev, pol leta po prvih večstrankarskih volitvah v tej republiki. Kandidatov je sicer 13, med njimi tudi Vojislav Šešelj iz srbske Radikalne stranke, ki naj bi ga, po besedah opozicije, podpirali vladajoči socialisti.

Na Otočcu so se sestale delegacije prenoviteljev iz Slovenije, Hrvaške ter BIH. Sprejele so poziv, v katerem zahtevajo takojšnjo sklenitev sporazuma o jugoslovanski skupnosti suverenih republik, v katero naj se vključijo vse republike, ki priznavajo suverenost, ozemeljsko celovitost, ter samostojnost drugih republik. Hkrati so pozvale naj se vsi vzdržijo enostranskih odločitev in ostanejo, ne glede na osamosvojitvena prizadevanja, dejavno navzoči v telesih sedanje federacije, da bi preprečili zlorabe in blokade in skupaj omogočili dejansko ustanovitev skupnosti suverenih republik. Glede carinske vojne med Slovenijo in Zvezno vlado samo tole, pričakovati je, da bo vrhunec dosegla jutri. Direktor Zvezne carinske uprave, Radoslav Sekulič, je danes ponovil grožnje o suspenzih neposlušnih carinikov in o odpustitvi z dela vseh tistih, ki se ne ravnajo po Zveznem odloku. Zamenjali jih bodo s tistimi, ki bodo izpričali lojalnost. Dejal je tudi, kako ni dvoma, da bo jugoslovansko carinsko moštvo, ki šteje 12400 carinikov, kos morebitnim težavam v Sloveniji in napovedal, da bodo najkasneje jutri, v vseh carinarnicah naši ljudje, kot se je izrazil. Takole je ozračje pred vrsto sestankov, na katerih bo zahodna Evropa razpravljala in odločala, kako bo ravnala s SFRJ in njenimi problemi. Jutri se bodo sešli zunanji ministri dvanajsterice, čez deset dni bo vrh dvanajsterice, vmes pa ministrski sestanek evropske konference o varnosti in sodelovanju. Povsod bo v ospredju jugoslovanski zaplet. Prav zato se je italijanskemu zunanjemu ministru Demichelisu zdelo prav, da prek skupine iz izbranih jugoslovanskih novinarjev, naši javnosti sporoči, kaj misli sam in kaj misli Evropa o tem. Priložnost je dobila kolegica, Mojca Drčar- Murko, dopisnica iz Rima. Zakaj tak izbor novinarjev in zakaj ta razgovor, po tvojem. Italijanski zunanji minister, se je hotel neposredno obrniti k javnostim jugoslovanskih republik, ker meni, da so v določenih pogledih javnosti slabo ali nezadostno obveščene. Mislim, da je bil en od namenov, zanikati določene interpretacije nekaterih jugoslovanskih obiskov v Rimu v zadnjem času. To je tudi izrecno povedal. Italijansko stališče se, kljub obisku Tudjmana, Kučana, Peterleta in Prokovskega, ni spremenilo. Italija, evropska skupnost, tudi Avstrija, se še vedno zavzemajo za enotno in demokratično Jugoslavijo, vsekakor sedaj s pomembnim dostavkom, ki naj bi bila drugačna. Kaj pomeni drugačna?
Ta drugačna pomeni spremembo ustavnega okvira, da se na tem prostoru skriva možnost notranjega dialoga med republikami, ki bi pripeljal do zveze suverenih držav, se pravi konfederacije. V tem pogledu, mislim da se stališče je spremenilo, toda hotel je poudariti, da so bile nekatere interpretacije, glede sprejemanja enostranskih potez jugoslovanskih republik, napačno razložene. Kaj glede pravice do suverene odločitve, suverenega izražanja, naj si bo na plebiscitu, referendumu?
V tekstu, ki ga bo jutri obsežno objavilo Delo, bo to dobro razvidno. Italija noče postavljati pod vprašaj pravice do samoodločbe, ali pravice do suverenosti, vendar pravi, da so to notranji odnosi v okviru določenega državnega okvira in v tem primeru so odprte vse možnosti, samo da so miroljubne. Je pa Jugoslavija še vedno kot enoten mednarodno pravni subjekt, navzven mora ravnati po pravilih, ki veljajo za odnose med državami in v zvezi s tem navajajo zlasti Pariško listino o evropski varnostni konferenci, se pravi pravilo, da nobena sprememba, ne meja, ne kakršnegakoli državnega okvira ne sme biti serija enostranskih potez, ampak samo dogovor vseh.

Seveda nas kot gostitelje zanima, ali jih je bilo kaj strah, ko so se odločili za letovanje v Sloveniji.

Agencija, katere vodič je gospa Orkabi, že šest let sodeluje z jugoslovanskimi turističnimi organizacijami, zlasti zdravilišči. Letno je pri nas, zdravja in počitka poiskalo tudi 1000 Izraelcev. Kako bo letos.

Kdor je za kolo, naj gre z nami v kolo, kdor ni za kolo, naj ob strani ostane.
S temi verzi starotrškega kola, folklorne skupine iz Bele Krajine, že vrsto let vabijo na Jurijevanje v Črnomelj. Obred Zelenega Jurija, je nekoč pomenil čaščenje božanstva rastlin in rodovitnosti, zeleno drevce pa naj bi, po pastirskem izročilu, prinašalo srečo in dobro letino.
Črnomaljska zveza kulturnih organizacij je temu obredu ostala zvesta. Je pa Jurijevanju dala še ples in pesem. Danes popoldne so se z izvirnimi slovenskimi ljudskimi plesi predstavile številne folklorne skupine iz Bele Krajine, Dolenjske, Gorenjske, Koroške, Štajerske in Prekmurja. Sinoči so v Jurjevanski dragi zakurili kres, Kresnice pa so, tako kot v starih dobrih časih, plesale in pele, kajti kresna pesem se ni smela pretrgati, ker bi to prineslo nesrečo, je izražala željo za dobro letino. Seveda je bilo potrebno Kresnicam tudi darovati.
Ko je bil ples pri kraju, so fantje na skrivaj vrgli koš v vodo, kar je pomenilo dar dežju.

Vse več je klicev otrok v stiski, pred samomorom, tik pred begom. Najbolj zaskrbljujoče je, da to niso samo neuspešni otroci z grajami, popravnimi izpiti, ampak tudi nekdo, ki bo odličen, a ne bo imel vseh petic, večje stiske doživlja zaradi pritiska staršev. Otrok jemlje starše zares, saj so njihova avtoriteta, zgled, zato mu je hudo, ne upa si domov. Mnogi otroci kličejo, ko si ne upajo domov, ker se bojijo, da bodo ali starša prizadeli, ali se bojijo fizičnih posledic. Mnogi starši otroke kaznujejo jih pretepajo. Kaj reči ob teh stiskah?
Kot otroški psiholog sem zgrožen, pretresen, ko analiziramo te klice. Mislim, da je osnovno priporočilo staršem, naj najprej premislijo pri sebi, koliko so se zanimali za otrokovo delo tekom šolskega leta, kolikokrat so bili na govorilnih urah, kolikokrat so otroka kontrolirali in mu pomagali. Naj naredijo analizo in potem se jeseni lotijo uresničevanja tistih ambicij, ki so jih zastavili. Naj tolerirajo vsaj svoje otroke, če ne tolerirajo svojih najbližjih. Dokler zvonijo telefoni, se otroci obračajo na anonimne ljudi na oni strani žice, je še vse v redu. Kaj pa otroci, ki ne zavrtijo telefona? Preden dnevnik končamo, še pogled na okolico ognjenika Pinatubo, ki se je pred dnevi zbudil iz 600- letnega spanja. Na kraju, kjer tla nenehno drhtijo, kjer so ljudje do kolen v pepelu, kjer se pod njegovo težo podirajo hiše. Toda najhujše še pričakujejo. Seizmologi napovedujejo, da bo v nekaj urah ognjenik razneslo, da bo to katastrofalna eksplozija. Ob današnjih izbruhih je umrlo najmanj 36 ljudi, na begu je 80000 prebivalcev teh krajev, umaknili so tudi 15000 ameriških vojakov iz oporišča Clark, največjega zračnega oporišča Američanov v Aziji. V tem oporišču so menda skladiščene tudi jedrske konice. Nevarno območje meri kar 40 km v polmeru. Na njem so številni, gosto naseljeni kraji in mesta, velika kot Ljubljana. Pepel je že prekril plodna riževa polja in tudi, če ne pride do najhujšega, bodo potrebna desetletja za obnovitev življenja, v tem severnem delu Filipinov. Na koncu še tole, vem da niste zamerili tistih nekaj drobnih napak, na začetku tega drugega dnevnika, tretji dnevnik bo na sporedu 22. 10. Nasvidenje.