Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 17. 6. 1991

Mi smo se dogovorili, da z zvezno vlado, žal zvezna carinska uprava mora izpolnjevati zaključke zvezne vlade in odloke, se ponovno vsedemo in poskušamo prediskutirat in najti možnost dogovora in da so za ta čas stvari zamrznjene, tako kot je bilo rečeno. Dogovorjeno je bilo, da moramo ta dogovor ta teden doseči in tudi že predviden sestanek v Beogradu. Ob načrtovanem suspenzu delavcev carinskih služb, pa je direktor zvezne carinske uprave povedal, da bodo takšne skrajne odločitve sprejeli le, če bodo neuspešna nadaljna pogajanja. Jutri bo Slovenijo sicer obiskala zvezna inšpekcija, vendar bo to le redni enodnevni obisk, ne bodo pa ostali ves teden, kot je bilo najprej načrtovano. Do srede, ko bo v Beograd potovala delegacija Slovenske vlade, bo torej v carinski vojni premirje. Preden pogledamo po svetu povejmo, da naj bi se, vsaj po Tajnigovih informacijah predsedstvo Jugoslavije, na pobudo Vasilja Topurkovskega sestalo v četrtek. Skupaj s predsedniki zvezne skupščine in vlade ter vseh šestih republik, naj bi preučili razmere v državi, ter skušali najti pot za razrešitev krize v predsedstvu Jugoslavije. Sicer pa je in bo tudi v prihodnje Jugoslavija tema številnih zasedanj. O njej prav zdaj govorijo zunanji ministri evropske skupnosti v Luksemburgu, ki pripravljajo skupno deklaracijo, zadnjo pred razglasitvijo slovenske osamosvojitve. Naša dopisnica pa nam je sporočila, da prav zdaj poteka tiskovna konferenca, zato več o vsem tem v tretjem dnevniku. No, slovenski zunanji minister, dr. Dimitrij Rupel, pa se spet mudi na Dunaju. Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je vodjo avstrijske diplomacije Alojza Mok danes informiral o pirpravah na osamosvojitev Slovenije. Slovenska vlada bo o datumu deklaracije neodvisnosti Slovenije Avstrijsko stran informirala dan pred tem dogodkom, takoj za tem pa bo Avstrijo zaprosila za diplomatsko priznanje. Alojz Mok je menil, da bo Avstrija spoštovala Slovensko odločitev, kar pa zadeva diplomatsko priznanje Slovenije, pa bo ravnalo v skladu s svojimi interesi. Kontaktirala bo predvsem z Italijo, tudi z Madžarsko in drugimi državami, dokončno pa bo Avstrija o tem odločala samostojno, je dejal Alojz Mok. Tako kancler Koll, kot tudi poljski premier, ki sta danes popoldne podpisala pogodbo o prijateljstvu med zvezno republiko Nemčijo in Poljsko, sta se močno potrudila ustvariti vtis, da gre za zgodovinski zasuk v odnosih med dvema velikima evropskima državama, ki imata za seboj dolgo zgodovino krvavih spopadov. Za Nemško diplomacijo, pa je današnji podpis pomemben še zaradi dveh drugih razlogov. Sporazum s Poljsko naj bi bil le eden v mreži podobnih sporazumov, ki jih Koll sklepa z bolj ali manj sosednimi evropskimi prestolnicami, v bližnji prihodnosti tudi s Prago in Budimpešto. Sporazum o prijateljstvu med Nemčijo in Poljsko, je tako tudi prvi nemški sporazum, ki v poglavju o zagotavljanju s političnimi, to je nevojaškimi sredstvi, uporablja izraz kooperativne strukture varnosti. Razen zagotovil, ki se nanašajo na medsebojno varnost, vsebuje sporazum, ki ima 38 členov, tudi smernice za postopek vključevanja Poljske v evropsko skupnost, še posebno pomemben pa je tisti del, ki ureja položaj nemške manjšine na Poljskem. Z njim niso bile zadovoljne desničarske organizacije nemških beguncev z vzhodnih ozemelj, med katerimi se nasploh uveljavlja misel, da bi morali takšni sporazumi odpreti pot za vračanje beguncev v staro domovino, ter za povrnitev njihovega premoženja, zlasti seveda nepremičnin. Sovjetski premier Valentin Pavlov je v današnjem ekspozeju v parlamentu ponovil oceno, da je država k kritičnem razvojnem obdobju, razplet pa bo odvisen zlasti od poletnih mesecev. Vlada v polletnem obdobju ni uspela korenito izboljšati stanja, dasiravno je ustavila izpad proizvodnje in za štiri milijarde dolarjev zmanjšala zunanjo zadolženost. Tehnokrat Pavlov je prepričeval poslance, da vlada ve kaj hoče in mora, hkrati pa je zaprosil parlament za razširjena zakonska pravnomočja za letošnjo leto, ki bi po njegovem zagotovila večjo operativnost, mobilnost in dala boljše rezultate. Vlada vztraja na enoviti državi in enotnem gospodarskem prostranstvu. Nastop Sovjetskega premiera pa je postopno vendarle opozoril na razlike v prizadevanjih vlade, parlamenta in kabineta Mihaela Gorbačova. Sovjetsko vodstvo si še pred Londonom goreče prizadeva podpisati nov zvezni dogovor s subjekti nove Sovjetske federacije. Mihael Gorbačov pa je s predsedniki devetih republik, vštevši Borisa Jelcina, danes znova obravnaval sklepno enačico tega dogovora. Pretežno vsebinsko in deloma proceduralno besedilo mora jasno razdeliti povnomočja centra in suverenih republik. Podpis pa bo v imenu republik nujno odložil tudi povnomočja zveznega kabineta ministrov, v imenu katerega je danes v parlamentu govoril Valentin Pavlov, in nemara si vlada prav zato prizadeva razširiti lastna pooblastila.

Drugi razlog zaradi česar se ta pogajanja že tako dolgo vlečejo, zaradi česar železarna stoji že štiri dni, naj bi bilo nenehno spreminjanje zahtev stavkovnega odbora. Del javnosti zunaj železarne je celo prepričan, da ste s tisoč markami takrat na začetku začeli nekoliko neresno. No tisti, ki to trdijo ne poznajo osnovnih principov pogajanja. Normalno je, takrat ko se ti pogajaš, si postaviš neke višje cilje nasproti delodajalca in potem glede na osnovi njegovih argumentov in na osnovi svojih in delavčevih zaključkov počasi znižuješ tiste svoje zahteve.
Te zahteve so se danes popoldan ustavile na tem, da za maj dobijo normalno plačo in približno tri tisoč ljudi tudi bon za 1000 dinarjev, prihodnji mesec pa za deset odstotkov višjo plačo in enako število ljudi še bon za 1000 dinarjev. Iz vodstva in nasploh iz tovarne morata Brane Žargonar in Miran Kos. Drugo plat predstavlja seveda pismo slovenske vlade, v katerem pravijo, da je proizvodnja na Ravnah za 40 odstotkov nižja kot v enakem času lanu in da so osebni dohodki za 31 odsotkov višji, kot v ostalih dveh slovenskih železarnah. Ocenjujejo, da od zunaj vodeni strokovni odbor s pretiranimi zahtevami ne prispeva k razreševanju položaja. Strpnost torej popušča na tej in oni strani in samo organom za notranje zadeve gre zahvala, da ni bilo več kot treh manjših incidentov. Škode v realizaciji pa je že za več kot treh manjših incidentov. Škode v realizaciji pa je že za okoli 50 milionov dinarjev.
Do napovedane petkove stavke zdravstvenih delavcev splošne bolnišnice Maribor je še štiri dni, stavkovnemu odboru pa je v pogajanjih z vodstvom bolnišnice že uspelo uveljaviti nekaj zahtev.
Razčistili smo tudi turnostne dodatke, obračun ur, ki so pri zadnjem izplačilu, 14. 6., bili korektni, z nekaj malimi napakami, vendar so to, kot smo ugotovili, porodni krči.

Za novega rektorja Univerze v Ljubljani, naj se imenjuje profesor dr. Veljko Rus. Tako je predlagal znanstveno pedagoški svet Ljubljanske univerze univerzitetnemu svetu. Med petimi kandidati je dr. Veljko Rus zmagal v tretjem krogu tajnih volitev. Sicer pa je znanstveno pedagoški svet obravnaval tudi letošnje prijave za vpis na Ljubljansko univerzo. Prijavljenih je namreč kar 4. 399 kandidatov ali skoraj tretjino preveč, tako da bodo sprejemni izpiti na večini fakultet. Kar polovica vseh osmošolcev, okoli 14. 000 jih je bilo, pa je sprejemne izpite za srednje šole delalo danes. Petina na izbrano šolo ne bo sprejeta.
Takole je bilo okoli desete ure dopoldan na gimnaziji Ledina v Ljubljani in zagotovo so tako primerjali rezultate matematičnih nalog na sprejemnem izpitu tudi otroci na vseh 61. srednjih šolah v Sloveniji, ki so omejile vpis. Analiza bo, upam, pokazala, ali je bil današnji enotni preizkus znanja matematike in slovenskega jezika, ki ga je kljub ugovorom mnogih strokovnjakov, zavod za šolstvo vendarle izpeljal, tisto pravo sito, na katerem naj ostanejo le za sprejem neprimerni kandidati, vse prave pa spusti na izbrano šolo. Ali pa bi vendarle kazalo preverjati drugačne vrste sposobnosti in znanje za bodoče gimnazijce za ene in morda fizerke na drugi strani. Upam tudi, da je za verjeti zagotovilom predstavnikov zavoda za šolstvo, da bo po 20. juniju, ko bodo znani rezultati preizkusov, le malo otrok ostalo pred šolskimi vrati, čeprav matematično v Ljubljani zmanjka prostora za 700 znanja željnih petnajstletnikov. Verjetno tudi zato, ker se nekateri še spomnimo zagotovil šolskih oblasti, da bo prostor za vse, ki želijo na izbrano vrsto šole. Pa tudi, kot je jeseni dejal direktor zavoda za šolstvo, če bo treba odpreti privatne šole. Teh seveda še ni, saj še ni zakonske osnove zanje. Nikakor pa ne smemo pristati na to, da bi se učenci, ki ne bodo sprejeti na izbrano šolo, pridružili skoraj 3. 000 vrstnikom, ki po končani osnovni šoli ne nadaljujejo šolanja in ostajajo brez perspektive. Ostanki planskega gospodarstva, ki so se v šolstvu tako zelo zasidrali, ne smejo še naprej krojiti usode generacije šolarjev in priseganje na znanje ne sme ostati le priseganje. Kakšni smo Slovenci, kako se spreminjamo, kakšen je naš nacionalni značaj? Poljudno in hkrati strokovno razmišlanje o tem je dr. Anton Trstenjak strnil v knjigo Misli o slovenskem človeku v založbi Slovenske knjige.