Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 17. 7. 1991

Dober večer. Predsedstvo Jugoslavije se na Brionih v polni sestavi, ali vsaj s potrebno večino, tudi danes ni sestalo. Nadaljevala se je včerajšnja zgodba čakanja, ugibanj in predvsem sprenevedanj v Beogradu. Takoimenovana srbska četverica kljub vsem prepričevanjem, ni prišla.

Zvezna vlada je dopoldne vse skupaj, mislila je na razmere v predsedstvu, ocenila za škandalozno.
V palači federacije v Beogradu pozno popoldne srbski del državnega vrha ni kazal pripravljenosti za morebitni odhod na Brione. Posebno kategoričen je bil v izjavi slovenski TV, Branko Kostić.

Opoldne sta naš največji mednarodni mejni prehod Šentilj obiskala dva opazovalca Evropske skupnosti. Predstavnika Evrope iz Velike Britanije in Francije sta se najprej pogovarjala z vodjo carinskega odseka za potniški promet. Neuradno nam je uspelo izvedeti, da ju je najbolj zanimal način dela Carine republike Slovenije in morebitne spremembe pri carinskih poslih po 25. juniju. Za zaprtimi vrati sta se sestala tudi z vodstvom šentiljske milice, dopoldne pa sta se mudila v vojašnici Vojvode Mišića, kjer sta se pogovarjala s poveljstvom mariborskega korpusa.

Na tiskovni konferenci so tudi postregli s podatki o izseljenih družinah do današnjega dneva. V večji meri gre za hrvaške družine, od katerih se je 325 priselilo v Zagreb. Tukaj pa je bila popoldne tudi seja vrhovnega državnega sveta republike Hrvaške, na kateri so zaradi sedanjih razmer v tej republiki, ustanovili krizni štab. V njem je dosedanji predsednik vlade, Josip Manolić in dr. Franjo Tu}man je tako zaupal mandat za rekonstrukcijo hrvaške vlade dosedanjemu podpredsedniku, dr. Franju Greguriču. Za 18. 00 uro je bila že sklicana seja hrvaške vlade.
Naj k temu še dodamo, da sta se čez dan v vojaški letalski bazi v Zadru sestala hrvaški predsednik Tu}man in obrambni minister Kadijević. Pogovarjala sta se poldrugo uro, o čem, pa urad predsednika Tu}mana ne poroča. Ugibanja najbrž niso potrebna. Za usodo Jugoslavije je zaskrbljen ves svet. To se kaže na različne načine, tudi s številnimi obiski, zlasti v Sloveniji. Mimogrede naj povemo, da tudi naši predstavniki skušajo navezati čimveč koristnih stikov. Tako danes minister Rupel in direktor slovenskega SDK- ja, Igor Omerza, potujeta v ZDA. Pri nas pa so se mudili ameriški veleposlanik, Warren Zimmerman, ki se je pogovarjal z Lojzetom Peterletom, francoski parlamentarci in člani poslanske zbornice italijanskega parlamenta.
12- člansko delegacijo poslanske zbornice italijanskega parlamenta pod vodstvom predsednika zunanjepolitičnega odbora, Flaminia Piccollija, sta sprejela predsednik skupščine republike Slovenije, dr. France Bučar in predsednik IS, Lojze Peterle.

Največ pozornosti so voditelji skupine sedmih posvetili problemu svetovne trgovine. V deklaraciji poudarjajo nujnost uspešnega zaključka pogajanj v okviru splošnega sporazuma o carinah in trgovini, v očitnem strahu, da je zaradi dosedanjih neuspelih pogajanj, svet na pragu novega obdobja protekcionizma. Zato obljubljajo, da bodo, če bo treba, tudi osebno posredovali, samo, da bi bila pogajanja v Ghatu uspešno zaključena do konca letošnjega leta. Voditelji skupine sedmih obljubljajo tudi podporo političnih in ekonomskih reform v srednji in vzhodni Evropi ter tehnično in finančno pomoč za olajšanje posojilnih bremen držav v razvoju. Pri tem ne omenjajo posameznih držav in tudi Jugoslavije ne, britanski premier Major pa je dejal, da bodo o podrobnostih odločali kasneje. Kdorkoli se je v življenju srečal z anglosaškimi navadami, ve, kako previdno je treba brati dokumente. Poleg tistega, kar je zapisano z velikimi črkami, je še takoimenovano drobno besedilo. Če tega ne preberete pazljivo, potem nimate predstave, kaj vam pravzaprav ponujajo. Takšno je videti tudi tisto, kar so na londonskem vrhu izgovorili o Jugoslaviji. Obdelali so jo v dveh dokumentih, v predsedniški deklaraciji in predhodni izjavi ministrov. Slednjo bomo imenovali drobno besedilo. V deklaraciji povedo vse, kar bi večina ljudi, če že ne vsa vodstva, v razpadajoči državi želela slišati. Prekinitev ognja, izvajanje Brionskega sporazuma, moratorij, vrnitev oboroženih sil v vojašnice, pogajanja o ureditvi odnosov. Izognili so se kočljivemu vprašanju, ali naj Jugoslavija bo ali ne, čeprav le formalno, kajti v stavku o morebitni finančni pomoči pravijo, da jo bodo dodelili državi, torej Jugoslaviji, ne pa državam, torej republikam. Kaj pa drobno besedilo? Kot da je nastalo pod vplivom angleškega zunanjega ministra Hurda, ki je nekaj podobnega že rekel v spodnji zbornici. Konstrukcija je enaka. Jugoslavija ne more razpasti po mirni poti, zato naj stečejo pogajanja o njeni prihodnji ureditvi. To je tisto. Vsa omahovanja nemške diplomacije, govorice o spremembi stališč do priznanja Slovenije in Hrvatske, niso še zalegli. V kritičnem trenutku, ko gre za enotnost zahoda, so se dogovorili na prejšnji osnovi, torej celovitosti države, kar je pomembno tudi zato, ker se s tem strinja Gorbačov. Prihaja sicer po denar, je pa še vedno sila, ki jo je treba pri takih stvareh upoštevati. Če pa bi se javnost uprla temu vrtenju v krogu, se pač vsi lahko sklicujejo na šefe vlad, ki so vso zadevo pustili odprto, kar seveda ne pomeni, da se šefi ne strinjajo z ministri, ali da bi ministri zbrbljali nekaj, kar šefe utegne spraviti v zadrego. Ob vsej domači zmešnjavi, o kateri smo govorili v začetku, je treba seveda živeti naprej in delati. Tega se dobro zavedajo tudi v slovenski skupščini. Tako so se danes vsi zbori zbrali na zasedanju, prekinjenem zaradi vojnih razmer. Glavna pozornost velja vrsti zakonov s področja družbenih dejavnosti, zlasti sklopu zdravstvenih ter pokojninsko- invalidskih zakonov. Predlagani paket zakonov s področja zdravstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, je danes ostal nekako v senci razprav o zaskrbljujočih gospodarskih trendih in dogajanjih po agresiji armade, oziroma ukrepih zvezne vlade in sveta guvernerjev NB Jugoslavije. V družbeno- političnem zboru so odgovore vlade zahtevali zlasti pri točki Pobude, vprašanja. Zbor občin naj bi o tem poslušal poročilo vlade jutri. Zbror združenega dela pa je po nekajurni razpravi to točko vendarle uvrstil na dnevni red. V razpravi so ocenili, da vlada prepočasi ukrepa, da bi se gospodarski položaj izboljšal. Predlagajo čimprejšnje oblikovanje gospodarskega kriznega štaba, ki naj se sproti odziva na blokade in prekinjanje denarnih in blagovnih tokov. Vlada naj do izredne seje prihodnji teden pripravi pismene ukrepe, kot so dejali v sklepih, da bo zbor ocenil, ali je ta vlada sposobna dobiti tudi gospodarsko vojno, ki nam jo vsiljujejo, ali ne. Z začetkom razprav o zdravstvenih, pokojninskem in invalidskem zakonu pa Slovenija uresničuje načrte v zvezi s preoblikovanjem družbenih dejavnosti na teh področjih, je dejal na skupnem zasedanju podpredsednik vlade, Matija Malešič. Vlada se zaveda, je dejal, da na področju dosedanjih družbenih dejavnosti niso možni in primerni hitri posegi in ostri rezi. Zakon o zdravstveni dejavnosti, zdravstvenem varstvu in lekarniški dejavnosti, naj bi vendarle prispevali k učinkovitejšemu in bolj preglednemu delovanju tega sistema. Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, zbor združenega dela ga je, zaradi očitkov poslancev, da je zanemarjena predšolska vzgoja in prenešena le na zdravstveno področje, prihranil za naslednjo sejo. Zbor občin bo o tem glasoval jutri, ko bo tudi sicer največ pozornosti veljalo zakonom, ki so bili na dnevnem redu že konec minulega meseca. Poslanci slovenske skupščine so zaskrbljeni zaradi gospodarskega razsula Slovenije po vojni. To je bilo jasno tudi iz poslanskih pobud in vprašanj. Emil Milan Pintar predlaga, naj slovenska vlada nadomesti vrednost premoženja, ki so ga zasegli v drugih republikah, s carinami. Janez Kocjančič predlaga zahtevo, naj se slovenski zračni prostor nemudoma odpre za civilni letalski promet. To zahtevo bo parlament sprejel že na tokratnem zasedanju. Janko Halb zahteva odgovor na trditev Miladina Nedovića, načelnika vojaške varnostne službe za Slovenijo, da je Ante Marković o tankovskem maršu obvestil tudi nekatere slovenske politike. Zbor združenega dela pa je na dnevni red uvrstil predlog, da poslancu Milanu Aksentijeviću, odvzamejo poslanski mandat. Tone Peršak je novinarjem povedal, da se z Dimitrijem Ruplom na zahtevo o razrešitvi republiškega javnega tožilca, Antona Drobniča, nista podpisala kot člana Slovenske demikratične zveze, ampak kot javna delavca. Skupščina naj namreč razčisti, ali je Drobnič kot javni tožilec lahko tudi v vodstvu društva Nova slovenska zaveza, ki ima političen program. O tem društvu so bila nato deljena mnenja tudi v skupščinski razpravi. Anton Tomažič, denimo, meni, da gre za legitimno društvo vojnih veteranov, ki so bili pač na drugi strani. Emil Milan Pintar pa pravi, da bi tiste, ki bi, denimo, prejšnji teden podpisali lojalnost armadi, težko imenovali drugače kot izdajalci. Poslanci imajo različna mnenja tudi o praznikih. Posebej sporen je 27. april. Večina tudi meni, da morajo biti verski prazniki ločeni od državnih. Sicer pa so predlog o izdaji zakona o praznikih z osnutkom vred sprejeli. Rudnik urana v Žirovskem vrhu že dobro leto ne obratuje. Prav tako dolgo pa tudi čaka na verificiran projekt zapiranja. Zato se likvidacijski postopek ne more začeti in tako rudnik pač miruje. Čas, ko bi lahko začel nenadzorovano vplivati na okolje, pa je vse krajši.

Mariborski Faust je po izjemnem teaterskem odzivu doma, naposled na poti v svet. Po dogodkih v Sloveniji, ki niso pretresli samo nas, je nekaj časa viselo v zraku, seveda, tudi gledališko gostovanje v daljnji Mehiki. Bile so težave z dovoljenji, z mehiškimi vizami, a je bil tudi pritisk festivalskih ljudi tolikšen, da ni veljalo odnehati in da gledališka karavana dokončno potuje. In lahko rečem, da smo bili nenehno obdani s telefonskimi klici, z eno ljubeznijo in skrbjo vseh naših prijateljev, ne samo gledališčnikov iz Meksika. Moram reči tudi, da je ta naš mednarodni krog prijateljev pa gledališčnikov bil v nenehni povezavi in to je lep občutek.