Dnevnik - Sedma moč osamosvojitve: 18. 6. 1991

Kljub političnim konfliktom in očitno različnim opcijam se blagovna menjava povečuje. Lansko leto je dosegla 60 milijard dinarjev ali 3. 5 miliarde dolarjev, treba pa je reči, da je tako prodaja, kot tudi nakup v primerjavi z letom 1988 padel za dva odstotka. Srbska stran je v razgovorih potegnila na dan domnevno diskriminacijsko politiko oziroma zaprtost Slovenije do Srbskih proizvodov za investicije na Kosovo ter možne probleme s carinsko vojno. Horvat pa je spomnil na dve blokadi, vprašljivo, varno in sistemsko varnost poslovnih enot v Srbiji, oboji pa so imeli probleme s plačili oziroma s dolgovanji.
Finančna sposobnost samostojne države Slovenije pri vzpodbujanju oziroma zaščiti kmetijstva, kar je seveda tesno povezano tudi s samo oskrbo s hrano, je precej negotova. To bi lahko rekli po današnjem pogovoru, na katerega je zadružna zveza slovenije povabila finančnega ministra Dušana Šešoka in ministra za kmetijstvo Jožeta Ostrca. In vprašanja, ki so jima bila zastavljena: kako bo v prihodnje z intervencijsko politiko v kmetijstvu, če je bilo že doslej porabljeno dve tretjini proračunskih sredstev, od kod denar za odkup jesenskih pridelkov, saj bo žetev pšenice že prihodnji mesec? Obresti v kmetijstvu, veste sami, da so velik problem, za to področje je namenjeno 250 milijonov denarjev v proračunu, od tega je 150 milijonov bilo že potrošenih za leto 1990 in je ostalo za leto 1991, 90 milijonov.
Minister je tudi povedal, da je proračun sprejet, to pa je tudi vir denarne pomoči, ki jo država lahko nudi kmetijstvu. Dodal je, da se pripravlja sprememba davčne zakonodaje, tudi pri davku na dobiček, kjer bodo po novem še enkrat večje olajšave. Le te pa se na jesen pripravljajo tudi pri nakupu goriva za kmetijstvo. Seveda pa je to le delček kmetijske politike države Slovenije, ki je tako kot njeno financiranje še vedno precej nejasna in negotova.
Ker slovenska vlada še vedno ni izdala skrivnostnih dokumentov o zaključnem dejanju na dan osamosvojitve, je lahko izvršilni odbor Liberarno demokratske stranke samo ugibal, kaj se bo zgodilo 26 junija ali pa že prej. Osnutek deklaracije o osamosvojitvi je po besedah enega od članov tako rekoč prepisan iz članka v Novi reviji, Pregled zgodovine slovencev, Franceta Bučarja. Z dnevom osamosvojitve je povezan tudi famozni scenarij slavnostnih prireditev, ki mu Liberarni demokrati nasprotujejo. Predvsem jih moti sprevod vojaškega voda, nadškofa Šuštarja, in že osmešeni elementi realsocialističnih proslav. Po našem bi bilo potrebno predvsem zagotovit to, da se proslave udeležijo ljudje iz sosendjih republik in držav, in ta tak način seveda izkažejo priznanje temu aktu 26. junija in pa tudi pripravljenost, da naprej rešujemo skupne probleme.
Po mnenju Mileta Šetinca, bo dan osamosvojitve, ali gola formalnost, začinjena s patetično burko, ali pa dejanje s katastrofalnimi posledicami. Ni dilema ali bomo jedli travo ali ne, vprašanje je, kje. Zato je Jaša Zlobec predlagal, naj Slovensko vodstvo drugim republikam predloži jasen koncept ureditve Jugoslavije, ne pa da prislaja na koncepte Bosanskega in Makedonskega voditelja. Večina se je strinjala, naj Slovenija odpokliče 52 delegatov iz zveznih organov in s tem povzroči upravno krizo federacije in izsili pogajanja. Upravni delegati so se spotaknili tudi ob slovensko zunanjo politiko. Potem ko je italijanski zunanji minister postavil na laž našega zunanjega ministra in predsednika predsedstva, mora o njej spregovoriti tudi skupščina, so menili.

Posebni odbor za pripravo zveznega dogovora o prihodnji ureditvi Sovjetske zveze je ponoči končal delo in predlog dogovora že poslal republiškim parlamentom. Sovjetski predsednik Gorbačov je ob tem dejal, da bi razpravo o dogovoru lahko končali do konca meseca, podpisali pa bi ga sredi julija. Med nekaterimi vprašanji, ki ostajajo sporna, je tudi vprašanje plačevanja zveznega davka, ki mu republike nasprotujejo. Še vedno tudi ni jasno, kdo bo zvezni dogovor podpisal. Šest republik mu namreč odločno nasprotuje. Predstavniki republik ruske federacije pa so sporočili, da bodo dogovor sporočili ločeno od ruske delegacije. Po do zdajšnjih, še vedno nepopolnih podatkih, je na indijskih parlamentarnih volitvah največ poslanskih sedežev dobila kongresna stranka, 211, za večino pa ji manka še 50 mest. Deničarska Baratija Džanata je še vedno močno na drugem mestu.

Medtem ko dolar na svetovnih borzah počasi a vztrajno raste, je z dinarjem in z našim gospodarstvom ravno obratno. Rastejo pa predvsem cene in inflacija. Uradno je dosegla že skoraj 40 odstotkov, konec tega meseca pa se bo tesno približala Markovičevi, sicer napovedani za celo leto, 60
70 odstotkov.
V sivini gospodarskega trenutka, ki ga živimo, ko proizvodnja v Sloveniji že dve leti upada, je vzpodbudno slišati tudi takšne podatke, koncern Gorenje je v letošnjih petih mesecih za 14 odstotkov povečal fizični obseg proizvodnje, njegov izvoz je skoraj za tretjino večji, kot v enakem lanskem obdobju. Vrednost letošnje realizacije so načrtovali na milijardo dolarjev, na tuje bodo prodali za 430 milionov dolarjev ali 28 odstotkov več kot lani. Ob tem, da število zaposlenih že tretje leto zapored neboleče zmanjšujejo. Kot je dejal novi predsednik poslovodnega odbora koncerna Gorenja, Mitja Jenko, ki se je danes prvič predstavil tudi javnosti, je trden namen koncerna, ne glede na negotovo prihodnjost, predvsem izpolnjevati pogodbene obveznosti do tujih kupcev. Naš osnovni cilj v Gorenju je, da Gorenje integrira svoja podjetja v svetu konkorenčen poslovni sistem. Gre v bistvu za nadaljevanje za kuntiniran proces notranjih sprememb. V Gorenju sprememb v smislu odpravljanja slabosti, izkoriščanja notranjih prednosti, vključno z procesom lastninjenja in finančnim prestruktoriranjem, kar nam vse omogoča povečat konkurenčno sposobnost na tujih trgih.
Podjetniška transformacija nekdanjega socialističnega giganta in nadaljna internacionalizacija naj bi koncern Gorenje ohranila kot enega izmed strebrov slovenskega gospodarstva. Ali naj bi bil to vlečni konj, na katerega bi veljalo staviti, bi težko rekli, vsekakor pa govorica številk pove, da bi bil položaj narodnega gospodarstva precej drugačen, če bi bilo takšnih, v svet usmerjenih gigantov, v Sloveniji še nekaj. Gospodarstveniki, ki so se udeležili okrogle mize v zunanje trgovinskem položaju slovenskega gospodarstva, ki ju je pripravil novi gospodarski forum, so izrazili veliko zaskrbljenost za nadaljne sodelovanje Slovenije s tujino. Že letos se je zanimanje za naložbe pri nas zelo zmanjšalo, ker po mnenju gospodarstvenikov še nismo ustvarili pogojev, s katerimi bi pritegnili tuj kapital. Takšno sodelovanje je za Slovenijo nujno, spremeniti pa bo morala svoj koncept gospodarskega razvoja in strategijo prodiranja na tuje trge, ki naj bi postala strategija prilagajanja tem trgom. Kot je dejala Maja Košak s centra za mednarodno sodelovanje in razvoj, bo interes tujih vlagateljev odvisen predvsem od tega, kako se bo in ali se bo Slovenija sploh dogovorila z drugimi republikami v Jugoslaviji. Milica Ozbič, nekdanja guvernerka Narodne banke Slovenije pa je opozorila na nevarnost, da bodo druge republike, pri določanju pravnega nasledstva države, želela narediti Slovenijo samo za dediča obveznosti. Dejala je tudi, da bi utegnila Narodna banka Jugoslavije, po osamosvojitvi Slovenije, blokirati njeno poslovanje s tujino. Upokojenci bodo konec meseca dobili za dobrih 7 odstotkov višjo pokojnino za junij, z njo pa še razliko za maj, s čimer se bo ohranilo razmerje med pokojnino in plačo. Tudi drugi prejemki se povečajo v enakem odstotku. Vendar dobro novico spremlja tudi manj dobra. Po pravkar sprejetem zakonu bodo tudi upokojencem pri junijski pokojnini in potem še enkrat oktobra, potegnili dobre tri odstotke za odpravljanje posledic lanskih podplav, vendar le tistim, ki dobijo več kot je najnižja pokojnina za polno dobo, ta pa je po novem nekaj več kot 4. 500 dinarjev. Izračune je skupnost opravila v skladu z navodili sekreteriata za delo, pri čemer jo veže za upokojence še vedno sporni člen zakona o razmerju med pokojnino in plačo. Sicer pa so precej razprave namenili novi zakonodaji. Spis ne želi ponovno prevzemati zdravstvenega zavarovanja upokojencev, kot je bilo predlagano, saj bi na račun znižanja zdravstvenega prispevka morali znižati pokojninskega, davkoplačevalci pa so isti. Razen tega je to v nasprotju s stališčem skupščine, naj se pokojninski sklad olušči vsega, kar ni pokojnina. Zato so tudi prevzemanju skrbi za upokojene hišnike, ko morajo ti zapustiti hišniška stanovanja, kar jim hoče naložiti stanovanjski zakon. Edini interes skupnosti je prevzem lastništva nad stanovanjskim fondom, v katerega je vlagala, ter možnost, ne pa tudi obveznost od prodaje. Nikakor pa ne reševanje socialnih problemov posameznikov, kar velja tudi za borce in borčevska stanovanja. Gospodarnost in gospodarski interes naj bi namreč pomembno okrepila tržnost bodočega pokojninskega sklada, ki mu daje možnost novi zakonski osnutek, čeprav bo pot do njega, po pričanju poznavalcev dolga nekaj desetletij.
Več kot polovica Mariborskih osnovnošolcev je bila danes najbrž kar zadovoljna, saj jim ni bilo treba v šolo. Njihovim učiteljem je prekipelo, in čeprav se za stavko niso odločili enotno, je večina kljub temu prekinila pouk. In njihova zahteva: učiteljska plača tudi v prihodnje vsaj 8. 500 dinarjev. Kako to, da republiški proračun zagotavlja ljubljanskemu osnovnošolskemu učitelju 11. 000 dinarjev, mariborskemu pa le 7. 000? Iz republiškega proračuna bi moral dobiti Maribor za osnovno šolstvo 520 milionov dinarjev, dobili pa so le desetino in rezultat je tu.
Naše plače, smatramo da so prenizke. S tem, da smo imeli marca in aprila že plačo na nekem republiškem nivoju, to je 8. 500 dinarjev na delavca, s 16. leti delovne dobe. Sedaj v maju mesecu pa je denarja zmanjkalo. To pomeni, da bi se plače znižale za 18, 2 procenta.

... Kaj pomeni recimo neko zajezitev, kaj bo ona pomenila za vegetacijo, koliko se bo pokrajinska podoba spremenila, kaj bo avtocesta s svojimi odseki, nasipi, v kakšni meri bo spremenila prostor. To je eden od vidikov, ki enkrat v večji, drugič v manjši meri vplivajo na to, da si ljudje lahko opredelijo negativno ali pozitivno do določenega posega.
Ob seminarju sta bili tudi predstavitev opreme silikon grafics, na katerem poteka simulacija in predstavitev programskega paketa Anop, namenjenega lokalnemu prostorskemu planiranju.
Zato, ker smo potisnjeni v ilegalo, ker nas slovenski mediji bojkotirajo, ker so nam kršene temeljne človekove pravice, bomo v soboto 22. 6 pripravili javni protest v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah, ter za eno uro blokirali karavanški predor, je na tistkovni konferenci povedal predstavnik stranke za enakopravnost občanov, Dragiša Marojevič. Stranka je sekretariat za notranje zadeve o mitingu samo obvestila, za dovoljenje pa ne bo zaprosila. Ker Slovenija neslovencem ni zagotovila eksistenčnih možnostim, smo potencialni begunci, zato se je stranka pismeno obrnila tudi na avstrijskega ministra Moka. V pismu med drugim piše, da v Sloveniji poteka množična politična, pravna, ekonomska in socialna diskriminacija. Na pomoč naj bi jim priskočila tudi armada.